Atopijski dermatitis

Zdravilna hrana

▪ esencialne maščobne kisline

▪ vegetarijanska dieta

▪ probiotiki

▪ vitamin E

Škodliva hrana

▪ Mastna hrana

▪ Mlečni izdelki

▪ Bela moka

▪ Sladkarije

▪ Živila, ki sprožajo poslabšanja

Atopijski dermatitis je kožna bolezen, ki se pojavi praviloma v otroški dobi, lahko pa tudi kasneje v poteku življenja. V zadnjem času se pojavlja nekoliko pogosteje, pri vedno več ljudeh in najpogosteje že v prvih mesecih življenja. Verjetnost za pojav bolezni je pri otrocih od 30% (če je atopik en starš) do 80% (če sta atopika oba starša). Atopija je preobčutljivost kože in sluznic na okoljske snovi, ki se povečini pojavlja pri več članih iste družine. Prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh otrok. Vzroki za nastanek še vedno niso dovolj dobro pojasnjeni. Atopijski dermatitis je poimenovan tudi nevrodermitis, saj so najprej domnevali, da je vzrok za vnetje kože obolenje živcev.

Atopijski dermatitis poteka v zagonih, kar pomeni, da je kožna slika slabša v določenih obdobjih, medtem ko so vmes prisotne faze, ko koža izgleda skoraj popolnoma zdrava. Lahko se pojavlja le v določenem obdobju življenja, pri nekaterih osebah pa se pojavlja skozi celo življenje. Zdravljenje in osnovno nego je dobro venomer prilagajati trenutnemu stanju kože, kar je razlog za stopenjsko zdravljenje kožnih sprememb s katerim obolelega seznani njegov zdravnik.

Simptomi in znaki

Značilna za pojav atopijskega dermatitisa je pordelost kože, ki je suha in razpokana ter močno srbenje. Pordeli, vnetni predeli kože se pojavijo predvsem na obrazu, lasišču ali na predelu velikih sklepov, kot so komolci, kolena in vrat. Alergeni vzpodbujajo nastanek in vzdrževanje bolezenskega procesa, znana je povezava s pršicami ali pelodom in nekaj drugimi, redkejšimi alergeni. Pojav bolezenskih kožnih sprememb je v primeru tesne povezanosti z alergeni, na mestih, kjer koža ni pokrita z oblačili. Bolezni je lahko pridružen seneni nahod ali alergijska astma, če je prisotno vse troje, se stanje imenuje atopijski trias.

Vzroki

Razlog za nastanek atopijskega dermatitisa je predvsem genetska nagnjenost k bolezni. Koža zaradi spremenjenih genov drugače reagira na okoljske dražljaje, prav tako pa je spremenjen tudi odgovor imunskega sistema. Suhost kože se pojavi zaradi zmanjšanega izločanja maščob iz žlez lojnic, ki pa je sicer nujno za ohranjanje kožne zaščite pred vplivi mikroorganizmov iz okolja. Kadar oseba pride v stik z alergenom, se lahko sproži zagon atopijskega dermatitisa. Pogosti alergeni so pršice, pelod, mila, živila in strupi iz okolja. Stanje kože lahko poslabšajo neustrezna higiena, vročina ali dražeča oblačila. Duševne spremembe in stres so dejavniki, ki vplivajo tudi na kožo atopika in lahko sprožijo zagon bolezni.

Pri bolezni je problematično praskanje, ki je posledica močnega srbenja. Praskanje obolelih delov telesa spodbuja razvoj vnetja, ker se bakterije zaradi tega pomikajo vse globlje v plasti kože. V nekaterih primerih se lahko mikroorganizmi na spraskanem mestu namnožijo do te mere, da se pojavi bakterijska ali virusna superinfekcija. Možno je, da se akutni zagoni bolezni zaradi praskanja poslabšajo in da bolezen preide v kronično obliko.

Dieta

Po zadnjih izsledkih študij naj bi na razvoj atopijskega dermatitisa imela vpliv tudi prehrana. Izpostavljajo vpliv mlečnih beljakovin, jajc in nekaterih drugih živil, ki so povezani s pogostim povzročanjem preobčutljivosti (oreški, jagode, …). Pri ugotovljenih preobčutljivostih je potrebno živila iz prehrane izločiti. Vplivi so vidni tudi po zaužitju nekaterih drugih živil, ki jih navajamo v nadaljevanju.

Pri prehranjevanju je priporočljivo uporabljati sveža, nepredelana živila. Dobro si je začeti zapisovati kaj in kdaj zaužijemo, saj lahko tako spremljamo poslabšanje kožnih reakcij in jih povežemo z določenim živilom. Spremljanje in zapisovanje naj traja vsaj nekaj zaporednih tednov. Če izluščimo povezavo s katerim koli živilom, se je potrebno o preobčutljivosti pogovoriti z alergologom ter opraviti testiranje preden se odločimo za izločitev določenega živila iz jedilnika. Kadar je razlog za izločitev nekaterih živil utemeljen, je potrebno paziti, da živila nadomestimo z ustreznimi drugimi živili. Potrebno ni le upoštevati energetsko vrednost, temveč celotno prehransko vrednost.

Hrana, ki lahko poslabša stanje pri atopijskem dermatitisu

Mastna hranaMastna hrana

Živila, ki vsebujejo veliko maščob so slaba, saj prispevajo v telo visoke količine nasičenih maščob, ki povzročajo vnetje. Oboleli z atopičnim dermatitisom naj bi uživali manj nasičenih maščob, kar vključuje določene vrste mesa. Meso in mesni izdelki, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob so govedina, jagnjetina, klobase in vrste rdečega mesa. Nezdrave nasičene maščobe je mogoče zamenjati za zdrave na primer z uživanjem sladkovodnih rib. Omega 3 maščobne kisline, ki so prisotne v ribah delujejo v telesu protivnetno. Vrste rib, ki jih vsebujejo največ so tuna, losos, slanik in sardine.

meko in mlečni izdelki pripomorejo k nastanku luskaviceMlečni izdelki

Mleko in mlečni izdelki predstavljajo dober vir beljakovin in vitamina D, vendar lahko na žalost vplivajo na poslabšanje simptomov atopičnega dermatitisa pri nekaterih osebah. Leta 2008 je bilo dokazano, da obstaja povezava med laktozno netoleranco in simptomi zunaj prebavnega trakta, kot je na primer ekcem. Tako je možno, da obstaja pri atopiku hkrati tudi laktozna intoleranca oziroma je pri obolelih večja pojavnost neprenašanja mleka in mlečnih izdelkov kot v zdravi populaciji. Mlečne izdelke je možno na primer zamenjati s sojinimi, pri čemer je potrebno paziti na izvor soje, ki je večinoma pridelana na nezdrav način.

Bela mokaBela moka

Bela moka in testenine grejo skozi prebavo manj izkoriščene, kot bi to morda pričakovali. Ponujajo namreč mnogo praznih kalorij, saj vsebujejo manj hranljivih snovi, če jih primerjamo s polnovrednimi izdelki. Živila iz bele moke pripomorejo k poslabšanju vnetja ter slabo vplivajo na simptome dermatitisa. Zamenjava izdelkov iz bele moke s polnozrnatimi različicami živil vodi do krepitve imunskega sistema ter bolj zdravega prebavnega trakta. 

sladkarije škodujejo pri vnetju tonzilSladkarije

Sladkor in dodatki sladkorja v hrani so zelo vprašljiva izbira, kadar oseba trpi za atopičnim dermatitisom. Trsni sladkor, maltoza, dekstroza in druge vrste sladil dodajo sladek okus jedem, a njihove kalorije telesu ne zagotavljajo hranilnih snovi, ki bi jih lahko porabilo. Za sladokusce je to precej žalostna informacija, vendar je potrebno za zmanjšanje izrazitosti simptomov bolezni iz prehrane izločiti čim več sladkorja. Pomaga lahko pitje vode in nesladkanih čajev, saj se v sladkih pijačah skriva velik odstotek dnevno zaužitega sladkorja. Ob kuhanju je potrebno dodajati manj sladkorja ali ga nadomestiti z zdravimi alternativami, kot je na primer stevia.

alergena hranaŽivila, ki sprožajo poslabšanja

Po primerjavi večjega števila obolelih je ugotovljeno, da so določena živila lahko sprožilci faze kožnega vnetja. V telesu se po zaužitju določenih živil namreč razvije preobčutljivostna reakcija, posredovana z imunoglobulini tipa E. Vodi lahko tudi do poznih kožnih reakcij, ki se razvijejo do dva dni po zaužitju in torej ni nujno, da se reakcija razvije v roku minut ali ur. Preobčutljivost za določeno živilo ugotavljajo alergologi, ki opravljajo alergološke teste. Pogosta živila, ki so vzrok preobčutljivostnim reakcijam, so oreški, kravje mleko, jajca, soja, pšenica in morska hrana.

Hrana, ki vpliva na izboljšanje simptomov atopijskega dermatitisa

Esencialne maščobne kislineEsencialne maščobne kisline

V prehrano atopika je potrebno vključiti vrste maščob, ki vsebujejo esencialne maščobne kisline. Linolenska kislina, ena izmed njih, se na primer vgrajuje v celične membrane in s tem pripomore k zdravju celic, deluje pa tudi protivnetno. Linolensko kislino vsebujejo na primer svetlinovo, konopljino, laneno, repično, sojino in še nekaj drugih olij. Najdemo jo tudi v bučnih semenih ali tofuju.

presna zelenjavaVegetarijanska dieta

Kaže, da vegetarijanska dieta v primeru dermatitisa vpliva na bistveno izboljšanje simptomov bolezni. Izboljšanje je povezano z zmanjšanjem vrednosti po krvi krožečih eozinofilcev, nevtrofilcev in monocitov, ki so signalne celice za imunski sistem in sprožajo prekomerne imunske reakcije.

ProbiotikiProbiotiki

Terapija s probiotiki, ki vsebujejo bakterije iz vrst Lactobacillus v nosečnosti zmanjšuje možnosti za nastanek atopijskega dermatitisa pri otrocih. Na policah najdemo veliko živil, ki vsebujejo rod Lactobacillus, pogledati je treba le na sestavo jogurtov in nekaterih fermentiranih mlečnih izdelkov. Če se prehranjujete vegetarijansko ali ne smete uživati mlečnih izdelkov je kljub temu možno najti primerne probiotične pripravke.

vitamin e varuje pred holesterolomVitamin E

Uživanje okrog 400 IU (»international units«) vitamina E, naj bi izboljšalo simptome pri nekaterih ljudeh z atopičnim dermatitisom. Živila, ki vsebujejo vitamin E so semena, špinača, brokoli, peteršilj, papaja, olive, avokado rastlinska olja in oreški – mandlji, lešniki, pistacije -, ki jih lahko uživamo le, če ne sumimo, da bi lahko prišlo do poslabšanja bolezni.

Druga priporočila

Priporočila, ki naj bi jih upoštevale osebe, ki trpijo za atopijskim dermatitisom vključujejo vsakodnevno nego z mastnimi kremami. Te koži zagotovijo maščobni sloj, ki ga sicer primanjkuje. Oblačila, ki jih nosijo, naj ne bi bila izdelana iz ovčje volne, saj lahko ta draži kožo in bolezen poslabša. Pazljivost je potrebna pri uporabi pralnih sredstev za oblačila, posodo in tudi čistilnih sredstev za čiščenje bivalnih prostorov, najbolje je izbrati ekološka sredstva. Ob hudih napadih srbenja se je večinoma težko zadržati, da se ne bi niti malo popraskali, zato naj bodo nohti kratko pristriženi. S tem zmanjšamo poškodbo kože. Kadar obstaja sum, da so alergen pršice, je potrebno iz stanovanja odstraniti vse preproge, na odeje, vzglavnike in posteljne vložke pa namestiti protialergijske prevleke. V primeru preobčutljivosti na cvetni prah odstranimo iz bivalnega prostora vse cvetoče rastline.

Tehnike sproščanja lahko veliko pripomorejo k zmanjšanju vpliva stresa v vsakodnevnem življenju. Ne gre spregledati niti pomena zadostne količine spanca. Pri atopijskem dermatitisu je vsako izpostavljanje dražečim snovem vzrok za preplah, zato lahko vpliva tudi na izbiro poklica. V primeru tega kožnega obolenja ni priporočljivo, da se osebe zaposlijo na delovnem mestu frizerja, avtomehanika, medicinskega tehnika, ali na delovnih mestih, ki vključujejo veliko dela v vlažnem okolju.

Ob nenadnih zagonih se priporoča uporaba vlažilno-mastnih povojev. S pogostejšimi zagoni, ki imajo hujši potek, je povezano tudi kajenje, zato je potrebno to škodljivo navado opustiti.

 

Viri

▪ Atopijski dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.topmedicus.si/atopijski-dermatitis3

▪ Atopijski dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.lekarnar.com/clanki/atopijski-dermatitis

▪ Foods to avoid when you have atopic dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.livestrong.com/article/407880-foods-to-avoid-when-you-have-atopic-dermatitis/

▪ Diet and dermatitis: Food triggers. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3970830/

▪ Mohajeri S., Newman S. A. Review of evidence for dietary influences on atopic dermatitis. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.medscape.com/viewarticle/830227

▪ Atopic dermatitis: Nutritional considerations. Dostopno 10.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutritionmd.org/health_care_providers/integumentary/atopic_dermatitis_nutrition.html

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here