Arterijska bolezen nog

Zdravilna hrana

▪ ajda

▪ polnozrnate jedi

▪ zelenjava

▪ sadje

▪ morska hrana

▪ zdrave maščobe

▪ vitamin E

▪ česen

Škodliva hrana

▪ sol

▪ sladkor

▪ mastna hrana

▪ alkohol

Po telesu se kri pretaka po žilah. Zaradi nenehne potrebe telesnih celic po hranilih in kisiku so zdrave žile za človeka življenjskega pomena. V telesu imamo žile dveh vrst, ki jih delimo glede na tok krvi in način prenašanja krvi po telesu. Vene, ki prenašajo kri od celic do srca in nato v pljuča, kjer se obogati s kisikom. Vene tako prenašajo kri z zmanjšano vsebnostjo kisika in hranil. Po njih se kri pretaka s pomočjo krčenja mišic okončin ter posebnih žilnih zaklopk, ki preprečujejo vračanje krvi v napačni smeri zaradi gravitacije. Arterije so nekoliko drugačne kot vene. Najprej se to opazi že v njihovi sestavi, saj so stene arterij močneje zgrajene in tako pripravljene na večje tlačne obremenitve. Kot drugo, arterije nimajo zaklopk, saj je tok krvi po njih od srca do celic telesa ter pod večjim tlakom in zaradi tega gravitacijske sile nimajo takšnega vpliva na pretok.

Periferna arterijska bolezen prizadene približno petino ljudi v razvitih državah. Spremembe na žilah se pojavijo veliko prej, preden človek občuti simptome. Pogosteje so spremembe prisotne na spodnjih kot na zgornjih okončinah. Najpogostejši vzrok za obolenje, ateroskleroza, poleg žilja okončin pogosto prizadene tudi koronarne, možganske, ledvične žile ali glavno odvodnico, aorto.

Simptomi in znaki

Bolezen perifernih arterij povzroča značilne simptome, ki so posledica slabše prehodnosti ali zaprtja žil. Pri zmanjšanem znotraj žilnem volumnu je prekrvavitev okončine namreč slabša. Značilne simptome je dobro predstaviti svojemu osebnemu zdravniku. Pazljivi bodimo na krčevite ali stiskajoče bolečine v nogi, ki so hujše med gibanjem in izginejo po nekaj minutah počitka – te bolečine imenujemo tudi klavdikacijske bolečine. Hitreje je potrebno do zdravnika, kadar se bolečina pojavi že med mirovanjem. Pridružena je lahko šibkost mišic, občutek hladnih nog, stanjšanje ali spremembe v barvi kože, spremembe v poraščenosti ali na nohtih. Rane, ki se slabo ali ne celijo, razjede, slabo tipni pulzi na stopalu.

Vzroki

Za pojav arterijske periferne bolezni je lahko odgovorna genetika, saj izkušnje kažejo, da se večkrat pojavlja pri članih znotraj iste družine. Kljub genski nagnjenosti pa lahko nekatere osebe za boleznijo sploh ne zbolijo. Najpomembnejši pri nastanku obolenja so namreč dejavniki okolja. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni so kajenje, sladkorna bolezen, povečana telesna teža, povišan krvi tlak, povišan LDL holesterol, zmanjšan HDL holesterol ter zvečana vsebnost trigliceridov. Na vse izmed naštetih dejavnikov tveganja lahko na srečo vplivamo s spremembo načina življenja.

Najpogostejši direkten vzrok bolezni, ki je tesno povezan z načinom življenja, je ateroskleroza. Pri aterosklerozi gre za nalaganje maščobnih oblog v žilno steno in posledično zmanjšanje znotraj žilnega premera. Zato do okončin pride vse manj krvi, ki je bogata s hranili in kisikom. Pomanjkanje teh snovi povzroča poškodbe mišic in živcev, ki so lahko blažje ali resnejše. 

Dieta

En izmed bolj pomembnih vidikov preprečevanja bolezni žil je zdrava prehrana. Ta seveda koristi tudi, ko se bolezen že pojavi, saj preprečuje prehitro napredovanje le te, lahko pa proces bolezni tudi zavre. Pomen je predvsem na ohranjanju normalne vrednosti sladkorja v krvi, prav tako nivoja maščob v telesu. Redna, zdrava, polnovredna prehrana pripomore k znižanju prekomerne telesne teže, kar je priporočljivo za ohranjanje normalnih vrednosti krvnega tlaka in zaviranju napredovanja kroničnih bolezni. Diete za ohranjanje telesne teže, ki se sklicujejo na popolno izločanje skupine jedi, niso priporočljive. Prav tako ni priporočljivo obrokov izpuščati. Redni, manjši obroki, ki jih uživamo petkrat dnevno poskrbijo za normalne presnovne procese v telesu, kadar so sestavljeni iz primernih količin in vrst živil.

Pojavnost periferne arterijske bolezni je močno povezana z načinom prehranjevanja. Načeloma se pojavlja veliko redkeje pri ljudeh, ki uživajo veliko morske hrane. Spremembe prehranjevanja, ki naj vključujejo koristna živila, pripomorejo k znižanju slabega holesterola, znižanju krvnega tlaka ter povišanega sladkorja v krvi. Spodaj si poglejmo, katera živila so v prehrani primerna in katera so manj primerna oziroma celo škodljiva v primeru periferne arterijske bolezni.

Hrana, ki škoduje žilam

Sol v prekomernih količinahSol

Velik vnos soli je dejavnik tveganja predvsem za povišan krvi tlak ter s tem za pojav periferne arterijske bolezni. Vnos soli naj bi znašal maksimalno 6 gramov na dan. Da zmanjšamo vnos soli, se lahko poslužimo enostavnih trikov. Pri kuhanju poskušamo uporabiti več drugih začimb in zelišč ter manj soli, manj jemo v restavracijah, posebej tistih, s hitro prehrano. Veliko soli vsebujejo suhe mesnine, zato se teh izogibajmo v čim večji meri, prav tako omejimo vnaprej pripravljene jedi.

Enostavni sladkorjiSladkor

Sladkor škoduje zdravju, kar velja tudi za zdravje naših žil po telesu. Žal smo v moderni dobi tako navezani na sladkor, da ga uporabljamo praktično povsod. Predvsem veliko ga najdemo v vnaprej pripravljenih jedeh in slaščicah, ki se jim je nemogoče izogniti. Vsekakor je potrebno določiti meje uživanja sladkorja. Tako je potrebno v obdobju lakote uživati hranilna živila, ki naj ne bodo sladka, kot na primer živila z veliko vlakninami. Sladke jedi lahko uživamo v res majhnih količinah, ali pa morda s samodisciplino uspemo zmerno sladkanje prestaviti le na določene dni v tednu.

Mastna hranaMastna hrana

Nasičene maščobe naj bi sestavljale največ 5 odstotkov vsakodnevnega vnosa hranil. Na najmanjšo možno količino je potrebno zmanjšati tudi trans maščobe. Te najdemo v mleku, mesu in drugih živilih živalskega izvora ter tudi nekaterih rastlinskih oljih.

alkoholAlkohol

Pitje alkohola v velikih količinah se je izkazalo kot dejavnik tveganja za periferno bolezen arterij. Prekomerno uživanje je seveda slabo v več vidikih in bi se mu morali na vsak način izogibati. Glede uživanja alkohola je dovoljeno, da popijemo en deciliter vina dnevno, pri čemer moramo izpustiti pitje vsaj en dan v tednu. Tak način uživanja naj bi v določeni meri celo pozitivno vplival na zdravje žil po telesu. Vendar je mera hitro prekoračena, zato se ob slabi disciplini pitja raje izogibajmo.

Hrana, ki pripomore k zdravju arterij po telesu

ajdaAjda

Med žitaricami, ki pripomorejo k zdravju žil, lahko zagotovo izpostavimo ajdo. Njeni flavonoidi imajo dober učinek na ožilje in so poleg periferne arterijske bolezni uporabni tudi pri drugih obolenjih žil, na primer pri kronični venski insuficienci.

polnozrnata živilaPolnozrnate jedi

Vlaknine, ki so potrebne za dobro prebavo in normalne vrednosti mineralov v telesu, naj sestavljajo dobršen delež jedilnika. Na dan bi jih naj zaužili od 25 do 30 gramov. Topne vlaknine najdemo v stročnicah, ovsu, ječmenu, svežem sadju in zelenjavi.

presna zelenjavaZelenjava

V zelenjavi najdemo pomembne vitamine in minerale kot tudi vlaknine, ki nas nasitijo in na ta način preprečujejo navale lakote. Zelenjavo ni nujno uživati le ob večjem obroku. Imamo jo lahko tudi za malico, skupaj z oreški ali doma narejenim prelivom.

pektin v sadjuSadje

Sveže sadje naj bi bilo zmeraj na jedilniku. Študije sicer potrjujejo zmerno pozitivne učinke v primerih periferne arterijske bolezni, vendar so učinki na pojavnost pridruženih kroničnih bolezni tako veliki, da jih ne gre zanemariti. Sveže sadje uživajmo večkrat dnevno. Zelo primerni so citrusi, jabolka, marelice, hruške, slive in jagode.

ribeMorska hrana

Prehrana, ki med drugim vsebuje tudi zmerne količine morskih jedi, vpliva na zdravje žil pozitivno. Omega 3 maščobne kisline, ki se nahajajo predvsem v ribah, dokazano pripomorejo k izboljšanju krvnega pretoka v spodnjih okončinah pri periferni arterijski bolezni.

zdrava oljaZdrave maščobe

Zdrave maščobe se ne nahajajo le v morskih jedeh, kar je dobra novica za vse ne tako navdušene nad morsko hrano. Zdrave maščobe vsebujejo tudi olivno olje ter oreški. Raznovrstnost izbire oreškov ter njihova vsestranskost glede uporabe daje veliko različnih možnosti za uživanje. Jemo jih lahko samostojno za malico, ali jih dodamo surove v druge jedi, napitke, lahko pa jih pripravimo tudi v toplih jedeh.

Vitamin eVitamin E

V vodi topen vitamin ima antioksidativne lastnosti. Več študij kaže, da zadosten vnos tega vitamina pripomore k zmanjšanju klavdikacijskih bolečin in s tem povečani vzdržljivosti pri vadbi. Vitamin E najdemo v oreških, semenih, špinači, nekaterih rastlinskih oljih in drugih živilih.

česenČesen

Izkušnje kažejo, da naj bi zmerno uživanje česna vodilo k izboljšanju krvnega pretoka v nogah, vendar mehanizem delovanja žal ni znan. Zagotovo je česen eno izmed živil, ki spada na jedilnik obolelega za periferno arterijsko boleznijo, razen če je nanj alergičen. Potrebna je previdnost, kadar jemljete antikoagulante (na primer varfarin).

Druga priporočila

Potrebno je redno pregledovanje stopal in kože na nogah. Vsakodnevno jih umivamo z blagim milom, po čemer jih osušimo z brisačo. Opazujemo, ali se pojavljajo otiščanci, kurja očesa, ranice, vraščeni nohti ter kožo negujemo s hranilno negovalno kremo. Obutev mora biti udobna, torej dovolj široka in prave velikosti, da se noge ne utesnjujejo. Koža najbolje diha v čevljih, ki so usnjeni in zračni.

Redna zmerna telesna aktivnost je priporočljiva za ohranjanje normalne prekrvavitve celotnega telesa. Kadar resnično ne zmoremo drugega, je koristna tudi nekoliko hitrejša hoja. S telesno aktivnostjo pospešujemo nastanek žilnih obvodov, ki v primeru slabe prekrvavitve določenega dela telesa, poskrbijo za boljši dotok hranil in krvi na prizadeto področje. V primeru bolečin v mečih, ki se pojavljajo po nekaj metrih hoje, se zaustavimo nekoliko preden se le te pojavijo. Če torej vemo, da se nam po 300 metrih prehojene poti pojavijo bolečine, se zaustavimo po 250 metrih in počivamo.

Pomembne so redne kontrole krvnega tlaka, za kar je dobro imeti merilec kar doma. Tlak merimo ob istem času vsakodnevno, najbolje z nadlahtnim merilcem. Priporočljiv je tlak do 140/90 mmHg, kadar je sočasno prisotna sladkorna bolezen pa 130/80 mmHg. Če se po pogovoru z osebnim zdravnikom dogovorite za jemanje tablet za zniževanje tlaka, jih jemljite redno.

Za dobro zdravje žil se je potrebno odpovedati kajenju.

 

Viri

▪ Preprečevanje in zdravljenje periferne arterijske bolezni. Dostopno 17.5.207 na spletnem naslovu: http://www.lek.si/sl/skrb-za-zdravje/srce-ozilje/periferna-arterijska-bolezen/zdravljenje-periferne-arterijske-bolezni/

▪ Berkov R, et al. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002.

▪ Švab I, Rotar D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, SZD; 2002

▪ Peripheral vascular disease. Dostopno 17.5.2017 na spletnem naslovu: http://www.thefreshcarrot.ca/ns/DisplayMonograph.asp?StoreID=5020E137E9014BC38944489AF1F99926&DocID=condition-peripheralvasculardisease

▪ Association of Mediterranean Diet With Peripheral Artery Disease. Dostopno 17.5.2017 na spletnem naslovu: http://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/1817779

▪ Alcohol drinking and peripheral arterial disease of lower extremity. Dostopno 17.5.2017 na spletnem naslovu: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24818355

 

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here