Kronični hepatitis

Zdravilna hrana

▪ beljakovine

▪ juhe

▪ lahka zelenjava

▪ sveže sadje

▪ žitni izdelki

▪ nemastno meso

Škodliva hrana

▪ maščobe

▪ sladkor in ogljikovi hidrati

▪ sol

▪ alkohol

V našem telesu se sočasno odvija nešteto procesov, ki so pomembni za razvoj in obnovo organizma. Nekateri izmed njih so koristni našemu zdravju, kadar pa se ravnovesje poruši, nastajajo tudi procesi, ki nam škodujejo, kot je na primer vnetje. Vnetni procesi v telesu lahko nastanejo na več različnih načinov in na različnih mestih. Vnetje, ki se dogaja v jetrih, poimenujemo hepatitis. Kadar to vnetje jeter traja dlje časa, ga poimenujemo kronični hepatitis. Meja, da vnetje v jetrih označimo za kronično je trajanje nad šest mesecev.

Vzroke za nastanek vnetja podrobneje opisujemo spodaj, najpogosteje gre za bolezen zaradi virusne okužbe. Najpogostejši virusi, ki povzročajo kronični hepatitis so virusi hepatitisa B in C. Kronični hepatitis C ima po ocenah približno 170 milijonov ljudi po svetu, v Evropi je število okuženih okrog štiri milijone.

Pravočasno odkritje kroničnega hepatitisa in dovolj zgodnje zdravljenje preprečuje morebitne zaplete bolezni, kot je na primer ciroza, odpoved delovanja jeter ali rak na jetrih. Če torej opazimo veliko od spodaj naštetih simptomov ali znakov je najprej potrebno obiskati zdravnika. Velikokrat pridejo oboleli prepozno, ko zapletov več ni mogoče preprečevati.

Simptomi in znaki

Obolela jetra povzročajo pri različnih osebah različne simptome in znake. Najpogostejši izmed teh so bolečine pod rebrnim lokom na deni strani, ki so povečini stalne in dlje trajajoče ter topega značaja. Ob okužbi z virusom se lahko pojavi temen urin, vročina, rumenica kože in beločnic, ter zmanjšan apetit oziroma izgubljanje telesne teže. Koža je lahko pri nekaterih ljudeh srbeča, sivkasta, suha ali drugače spremenjena. V drugih primerih težko potekajočega ali dolgo trajajočega hepatitisa je možno nabiranje tekočine v trebušni votlini, kar imenujemo ascites. Pojavi se lahko tudi krvavitev iz žil požiralnika, saj so preko povezav zaradi spremenjenega pretoka v jetrih bolj obremenjene. V povezavi z vnetjem jeter lahko nastanejo žolčni kamni, ledvice lahko slabše delujejo ali celo odpovejo, izgubljanje mišične mase je lahko pospešeno. Že tako hudim simptomom in znakom se lahko pridruži izguba apetita do mere, da začne oboleli pospešeno izgubljati telesno težo, sprva predvsem na račun mišične mase.

Vzroki

Vzroki kroničnega vnetja jeter so lahko številni. Lahko gre za izpostavljenost virusom hepatitisa (B ali C), izpostavljenost škodljivim snovem na delovnem mestu (na primer vinilklorid, berilij, bifenili), bolezen jeter zaradi zdravil (posebej kadar gre za zastrupitev s prevelikimi odmerki zdravil) ali avtoimunsko jetrno bolezen. Dejavniki tveganja so potovanja v tropske kraje, transfuzije krvi, tvegano spolno vedenje ter prekomerno pitje alkoholnih pijač.

Dieta

Pri obolelih s kroničnimi jetrnimi boleznimi sta spremenjena apetit in prebava. Seveda to ne velja za vse ljudi enako, saj nekateri občutijo le blage spremembe, medtem ko drugi trpijo za hudimi prebavnimi motnjami. Glede na odziv telesa je potrebno individualno prilagajati zaužito hrano in obroke. Kljub dobrim nasvetom glede tega, katera živila je najbolje izbirati, je potrebno ob morebitnih težavah le ta izločiti iz jedilnika. Uživati je potrebno le živila, na katera se telo dobro odzove in po katerih nimamo težav, kot so spahovanje, napet trebuh, vetrovi, spremenjeno odvajanje itd. Kadar je potrebno zdravljenje hujše potekajoče bolezni, se je potrebno nujno posvetovati s kliničnim dietetikom, da naredi individualni prehranski načrt. Včasih je potrebno tudi hranjenje preko infuzije, kar je potrebno sprejeti, če oboleli več ne more uživati zadostne količine hrane po normalni poti. Hitra izguba mišične mase, ki nastane ob stradanju kronično obolelih, je namreč za nadaljnje zdravljenje zelo neugodna.

Splošna priporočila so enaka za vse. Potrebno se je izogibati soli, jesti omejene količine beljakovin ter piti zadostne količine tekočin. Beljakovine v hrani morajo biti enakomerno razporejene v vseh obrokih in predvsem rastlinskega izvora. Rastlinske beljakovine namreč delujejo odvajalno, znižujejo pH črevesnega lumna in sproščajo manj amoniaka, kar si v primeru jetrne bolezni želimo.

Hrana, ki slabo vpliva na potek kroničnega hepatitisa

trans maščobeMaščobe

Nekateri ljudje z jetrnim obolenjem slabše prebavljajo maščobe. Prizadeta je tako razgradnja kot tudi absorpcija maščob skozi črevesno steno v telo. Kadar pride do tega, maščoba potuje dalje po prebavnem traktu, dokler se ne izloči z blatom, vendar na poti povzroča precej neprijetne simptome. Lahko pride do napihnjenosti ali spremenjenega gibanja črevesa, ki privede do občutka teže v trebuhu. V opisanih primerih je opazna spremenjena konsistenca blata, kar je znak, da moramo zmanjšati vnos maščob. Diete z malo maščob vam lahko pomagajo sestaviti klinični dietetiki.

Enostavni sladkorjiSladkor in ogljikovi hidrati

Trud za čim manj zaužitega sladkorja se pri jetrni bolezni izplača. Prevelike količine sladkorja so lahko slabe, saj je nivo sladkorja v krvi zaradi kroničnih sprememb na jetrih že tako spremenjen. Rafinirani sladkorji so sicer v vsakem primeru za organizem slabi, bolje se je izogniti doslajevanju jedi, ali izbrati naravna sladila. Jetrna bolezen lahko zaradi naravnih prilagoditev telesa poviša nivoje krvnega sladkorja, lahko pa se zgodi tudi obratno, da pride do znižanja nivojev krvnega sladkorja. V teh primerih je potrebno zaužiti sorazmerno več ogljikovih hidratov, najbolje sestavljenih, ki skrbijo za manjša nihanja in ohranjajo stabilne vrednosti krvne glukoze skozi daljše obdobje.

Sol v prekomernih količinahSol

Prevelik vnos soli lahko povzroča zastoj vode v telesu in hkrati obremeni ledvice, kar je slabo ob napredovali bolezni in spremenjenem delovanju ledvic. Namesto soli lahko za začinjanje jedi uporabimo začimbe in zelišča. Posebna pozornost je potrebna pri kupovanju vnaprej pripravljenih ali konzerviranih jedi, kjer je soli povečini v izobilju. Tem jedem se moramo izogibati.

alkohol škoduje pri slabokrvnostiAlkohol

Prekomerno pitje alkohola je lahko samo po sebi vzrok za nastanek kroničnega obolenja jeter. Alkohol, ki ga popijemo, se namreč presnavlja preko jeter, kar pomeni, da močno vpliva na njihovo delovanje. Zmožnost delovanje jeter je v obdobju, ko presnavljajo alkohol, zmanjšana. Tako se je alkoholu potrebno v celoti izogibati, kadar imamo kronično obolela jetra, tudi če ta ni bil vzročno povezan z nastankom bolezni.

Hrana, ki izboljša potek bolezni in pripomore k zmanjšanju simptomov

Beljakovinska hranaBeljakovine

Pomembno je, da oboleli s kronično jetrno boleznijo zaužije dovolj beljakovin, da ohrani telesno težo oziroma mišično maso. Kljub morda znižanemu apetitu se je potrebno lotiti prehranskega načrta in se ga držati. Največ beljakovin pridobimo iz mesa, sledijo mlečni izdelki, jajca in stročnice. Iz 100g mesa pridobimo več kot 21g beljakovin, 1 lonček jogurta ali mleka nas oskrbi s približno 8 grami, veliko jajce skriva 7 gramov, 2 jedilni žlici arašidovega masla prav tako 7 gramov, od 100g tofuja pridobimo približno 8 gramov beljakovin, 55gramov skute nam da okrog 7 gramov beljakovin in prav tako se čarobnih sedem nahaja v 30g sira. Stročnice prav tako skrivajo zadovoljive zaloge beljakovin, iz 100g rdečega fižola jih lahko pridobimo 8g. Dnevno potrebuje oseba 1,8g beljakovin na kilogram telesne teže, pri bolniku s kronično boleznijo, pa lahko zaradi večjih energetskih porab to vrednost približamo 2g na kg dnevno.

Korenčkova juhaJuhe

Ob kosilu ali kot manjšo samostojno jed si lahko pripravimo juhe. Pri tem nismo omejeni, saj so lahko juhe vseh vrst, kostne, mesne ali zelenjavne. Edino, kar moramo upoštevati je, da posnamemo maščobo, ter se izogibamo prežganja, kar lahko vodi do neželenih prebavnih motenj. Juha nam zagotavlja tudi vnos tekočin, tako moramo pri morebitnem zastajanju vode v trebušni votlini ali slabšemu delovanju ledvic upoštevati omejen dnevni vnos tekočin.

lahkoa zelenjavaLahka zelenjava

Od zelenjave se priporočajo lažje prebavljive vrste, kot so korenje, cvetača, špinača, rdeča pesa, blitva, mehka zelena solata (motovilec, mehka glavnata solata, …). Zelenjavo, za katero ugotovimo, da je ne prebavljamo dobro, izključimo iz prehrane ali jo uživamo do količin, ki so za telo sprejemljiva. Sčasoma, ko se naučimo dobro opazovati svoje telo, sami ugotovimo, kaj je za nas najbolje.

pektin v sadjuSveže sadje

Sveže sadje uživamo brez posebnih omejitev, le ne prevelikih količin naenkrat. Velike količine sadja zaužite naenkrat, lahko sprožijo neprijetne prebavne težave, saj zahtevajo brezhibno delovanje prebavnega trakta, katerega del so tudi jetra. Uživamo lahko kuhano sadje v obliki čežan, omak, kompotov ali marmelad. Vse zaužite tekočine vključno z veliko količino sadja, ki vsebuje večinoma tekočine, moramo upoštevati v primeru, da imamo omejitev dnevnega vnosa tekočin.

Mlado mesoNemastno meso

Od mesa lahko uživamo nemastno meso, kuhano, dušeno ali pečeno brez maščobe. Primerne so nemastne vrste rib, perutnina, suhe salame, ki ne vsebujejo veliko maščob in drobovina v manjši količini. Prebava maščob je lahko pri jetrni bolezni spremenjena, kar smo podrobneje opisali zgoraj.

žita z glutenomŽitni izdelki

Izdelki iz žit vsebujejo visoke vrednosti ogljikovih hidratov, saj so ti njihova glavna sestavina. Kadar imamo visoke vrednosti krvnega sladkorja, jih bomo seveda uživali nekoliko manj, a posebna previdnost zaradi dolgotrajnega učinka enakomernega povišanja krvnega sladkorja, ki se pojavi ob prebavi sestavljenih ogljikovih hidratov, praviloma ni potrebna. Z žiti pridobimo minerale in vlaknine, ki dobro vplivajo na potek prebave in črevesne stene.

Druga priporočila

Kronična jetrna obolenja prizadenejo celo telo. Organizem se težje brani pred okužbo, saj je prizadet tudi imunski sistem. Zaščitimo se z običajnimi higienskimi ukrepi, kot je pranje rok, priporočljivo je tudi izogibanje večji množici ljudi, predvsem v obdobju prehladnih obolenj. Izbira zdravil je v obdobju bolezenske prizadetosti jeter ključnega pomena. Večina zaužitih zdravil se namreč presnavlja preko jeter, zato boste z osebnim zdravnikom morda prilagodili zdravljenje z zamenjavo določenih zdravil. Pazljiv je potrebno biti tudi pri uporabi zdravil, ki so prosto dostopna v lekarnah, saj določena izmed njih in tudi nekatera zelišča lahko slabo vplivajo na jetrno delovanje. Za lajšanje težav z prehladnim obolenjem se je potrebno izogniti acetilsalicilni kislini in nesteroidnim protivnetnim zdravilom.

 

Viri

Liver disease diet – What you need to know. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.drugs.com/cg/liver-disease-diet.html

Fižol. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.nutris.org/prehrana/zivila-meseca/zima/220-fizol.html

Diet & liver Disease. Staying nutrituonally well. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/liver-information/diet-and-liver-disease/

Cirrhosis. Self-management. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/liver-information/diet-and-liver-disease/

Daily diet tips for people with hepatitis. Viral hepatitis. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.hepatitis.va.gov/patient/daily/diet/tips-for-people-with-cirrhosis.asp

Diet and liver disease. E-book. British liver trust. Dostopno 7.4.2017 na spletnem naslovu: https://www.britishlivertrust.org.uk/wp-content/uploads/44951-DLD-BLT-A5-Booklet-web-compressed.pdf

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here