ALERGIJE IN PREOBČUTLJIVOSTI NA HRANO

Alergije in preobčutljivosti (intolerance) na hrano sta izraza, ki se ju pogosto izmenično uporablja za opis istih zdravstvenih težav. Simptomi alergije in intolerance na hrano so res lahko zelo podobni, vendar pa izraza ne označujeta povsem istega zdravstvena stanja. Pri alergiji na hrano gre za merljiv imunski odziv na živila, ki so sicer neškodljiva. Značilni simptomi alergije na hrano so koprivnica, izpuščaji in srbečica na koži, otekanje ustnic, slabost, bruhanje, diareja, otežkočeno dihanje in piskanje v pljučih. Mogoč znak alergije na hrano je tudi anafilaktični šok, ki je lahko smrtno nevaren. Najpogostejši prehranski alergeni so arašidi, pšenica, mleko, jajca ter mehkužci. Simptomi alergije na hrano se pojavijo zelo hitro po zaužitju hrane.

O preobčutljivosti ali intoleranci na hrano pa govorimo takrat, kadar se pojavi neželena reakcija na hrano, ki ni nujno merljiva z zdravniškimi testi, ki jih imamo na razpolago. Simptomi preobčutljivosti oziroma intolerance na hrano niso tako nevarni kot pri alergijah, so pa prav tako izjemno neprijetni in omejujoči. Največkrat zajemajo krče v trebuhu, pretirano napihnjenost v črevesju, glavobole, motnje razpoloženja, ponavljajoče okužbe v telesu, bolečine v sklepih, izcedek iz nosu, izpuščaje na koži, temne kolobarje pod očmi in utrujenost. Poleg teh znakov se lahko pojavijo še druge najrazličnejše zdravstvene težave. Simptomi intolerance na hrano se lahko pojavijo do 36 ur po zaužitju motečega živila. Najobičajnejše intolerance so preobčutljivost na kravje mleko, pšenico, koruzo, sojo, čokolado, agrume ter umetna sladila, barvila in konzervanse v hrani.

 

Ne glede na to katera živila smo izpostavili kot najpogostejše povzročitelje alergij in intoleranc je pomembno, da se zavedamo, da se alergija oziroma intoleranca lahko pojavi na katero koli živilo.  Alergije in preobčutljivosti na hrano je pogosto izjemno težko določiti. Neželen imunski odziv na hrano se namreč lahko pojavi več ur in tudi dni po zaužitju. Reakcijo na hrano se hitro lahko zamenja za simptome sezonskih alergij (seneni nahod) ali za prehlade, gripo, razne kožne težave, kronično utrujenostjo in druge zdravstvene težave. Da je vse skupaj še bolj zapleteno, se neželena reakcija na hrano ne pojavi nujno le ob zaužitju večje količine določenega živila, temveč tudi po zaužitju minimalne količine. Mnogokrat je vzrok za težave le ena izmed neštetih sestavin v receptu določene jedi, kar oteži prepoznavanje problematičnega živila. Poleg tega do reakcije lahko pride tudi, če se določenega živila dotaknete ali če ste vdihovali alergen (najpogostejše in najbolj prepoznavno se to pokaže ob stiku z moko).

Pomembno je biti seznanjen z dejstvom, da alergije in preobčutljivosti na hrano vsaj deloma povzročijo ali poslabšajo mnoge zdravstvene težave. Najbolj pogosto alergije oziroma preobčutljivosti na hrano sovpadajo z artritisom, astmo, motnjami pozornosti, hiperaktivnostjo, močenjem postelje, aftami, kolikami, zaprtjem, depresijo, diarejo, vnetji ušes, ekcemi na koži, bolezni žolčnika, glavoboli, visokim krvnim pritiskom, koprivnico, hipoglikemijo, sindromom razdražljivega črevesja, s kroničnimi vnetnimi črevesnimi bolezni (Chronova bolezen in ulcerozni kolitis), preobčutljivostjo na kemične proizvode, preveliko telesno težo, luskavico, refluksom ter prebavnimi razjedami, sinusitisom ter splošno oslabljenostjo imunskega sistema. V primeru, da imate katero od naštetih zdravstvenih težav je priporočljivo, da ste pozorni na svoje reakcije ob zaužitju določene  vrste hrane. 

Znaki in Simptomi

Alergije na hrano lahko povzročijo več različnih simptomov. Med najpogostejše spadajo:

▪ zamašen nos

▪ kihanje

▪ kašljanje

▪ rdeče, srbeče in vodene oči

▪ temni kolobarji pod očmi in napihnjenost očesnih vek

▪ piskanje v pljučih

▪ boleče in srbeče grlo

▪ težave pri požiranju

▪ koprivnica, ekcem na koži, kožni izpuščaji in druge kožne težave, na primer srbečica

▪ slabost in bruhanje

▪ glavobol

▪ utrujenost

▪ zastajanje vode v telesu

▪ otekanje grla in jezika

Simptomi preobčutljivosti na hrano se najpogosteje kažejo kot:

▪ trebušni krči in huda napihnjenost

▪ glavoboli

▪ motnje razpoloženja

▪ pogoste in ponavljajoče okužbe

▪ bolečine v sklepih

▪ izcedek iz nosu

▪ izpuščaji na koži

▪ temni kolobarji pod očmi

▪ utrujenost

Vzroki

Znanstveniki niso povsem prepričani kaj povzroča alergije na hrano. Opaziti je mogoče, da so alergije pogoste pri več članih ene družinske veje, kar nakazuje, da ima veliko vlogo pri razvoju alergij dednost. Obstaja tudi več raziskav, ki povezujejo razvoj alergij s prehitrim uvajanjem določenega živila prezgodaj v otroštvu, preden je imunski sistem otroka razvit. Zelo veliko dojenčkov ali novorojenčkov, ki namesto dojenja prejemajo formulo iz kravjega mleka razvije alergijo na kravje mleko. Prav tako se pri otrocih hitro pojavijo alergije, če uvajamo hrano (posebno pšenico, jajca, arašidovo maslo in še nekatera druga živila) preden so nanjo pripravljeni. Alergije na hrano se pri osebah, nagnjenim k alergijam lahko pojavijo v kateri koli starosti, kadar pretirano uživajo eno vrsto hrane. Mleko in pšenico večina ljudi jé pri vsakem obroku ter tudi ob prigrizkih, zaradi česar predstavljata najpogostejša alergena v sodobnosti.

Večino prehranskih preobčutljivosti (intoleranc) ljudje pridobijo tekom življenja. Najverjetneje se vzroki za to skrivajo v nezadostni raznolikosti v vsakdanji prehrani posameznikov, v slabi prebavni funkciji in motnjah v sistemu razstrupljanja telesa ter v dedni nagnjenosti k prehranskim preobčutljivostim. Večina ljudi, ki je razvila več prehranskih preobčutljivosti oziroma intoleranc ima tako imenovan sindrom prepustnega črevesja, ki je poglavitni razlog za nastanek preobčutljivosti. Sindrom prepustnega črevesja pomeni, da se hrana pri presnavljanju ne prebavi dovolj dobro (običajno se slabše razgradijo proteini v hrani), zato po absorpciji hranil v telo sproži povečan in pretiran imunski odziv. Zdravljenje takšnih primerov najprej zahteva, da se pozdravi poškodovana črevesna sluznica in izboljša razgradnja zaužite hrane. Izboljšati se mora celotno prebavno delovanje.    

Tradicionalna (zahodna) medicina je pri alergijah, posebno pa pri preobčutljivostih na hrano izjemno neučinkovita, naravni pristopi zdravljenja pa ponujajo več nasvetov kako priti do izboljšanja zdravstvenega stanja. Številne primere prehranske preobčutljivosti lahko ob upoštevanju nasvetov izboljšamo ali odpravimo. 

Ob dedni podvrženosti k nastanku alergij in preobčutljivosti na hrano bistveno vplivajo:

▪ pretirano uživanje določenega živila

▪ uvajanje hrane prezgodaj v otroštvu

▪ stres, ki zavira dobro delovanje imunskega sistema

▪ slaba prebava in neučinkovito razstrupljanje

▪ črevesne okužbe 

Prehrana in življenjski slog

Prvi korak k blažitvi simptomov alergije ali preobčutljivosti na hrano in prvi korak pri zdravljenju je, da ugotovite katera hrana vam povzroča težave. To storite s pomočjo stroge izločitvene diete. Poleg diete vam pri določitvi problematičnih živil lahko pomagajo preiskave krvi na alergije in preobčutljivosti, vbodni testi na koži ter elektrodermalno testiranje in kineziologija, ki ju izvaja izkušen holistični terapevt. Motečim živilom se morate izogibati in sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili pojav reakcije na živila. Alergije na hrano so običajno fiksne, kar pomeni, da jih težje premagamo. Preobčutljivosti oziroma intolerance pa se običajno da izboljšati s sledenjem rotacijski dieti (raznovrsten način prehranjevanja, ki posamezno živilo vključi na jedilnik le vsak tretji ali četrti dan), izboljševanjem prebavne funkcije in razstrupljanja ter z raznimi tehnikami, ki telesu pomagajo, da se na hrano desenzibilizira (nanjo ponovno postane neobčutljivo).

Napotki za izvedbo izločitvene diete:

Izločitvena dieta sicer od posameznika zahteva veliko predanosti in časa, vendar je tudi najboljši način za prepoznavanje živil, ki povzročajo neželene reakcije. Najprej sestavine seznam živil, ki bi bila za vas lahko moteča. Seznam  sestavite na način, da sprva teden dni ali nekoliko več zapisujete kaj ste jedli za prav vsak obrok. Pri oblikovanju jedilnika bodite pozorni na to, da bo odražal čim bolj realno sliko vaših prehranjevalnih navad. Ob koncu tedna na poseben seznam napišite živila, ki ste jih najpogosteje uživali. Ta živila predstavljajo seznam morebitnih prehranskih alergenov oziroma prehranskih intoleranc. Naslednji korak v izločitveni dieti je, da iz svojega običajnega jedilnika za dva tedna popolnoma izločite hrano, ki je na seznamu morebitnih motečih živil. Ta faza izločitvene diete je največkrat precej zahtevna, saj se je potrebno odpovedati hrani, ki jo imate radi, ki ste je navajeni in brez katere si tudi težko predstavljate kaj bi sploh jedli, da bi telesu zagotovili dovolj energije za delovanje. Motivacijo za ta korak zberite v mislih, ki naj bodo osredotočene na to, da izločitvena dieta pomeni korak k boljšemu počutju, da je začasna in da boste veliko od teh živil najverjetneje po izločitveni dieti spet začeli jesti, pa čeprav z mogočimi majhnimi spremembami. Če so vaši simptomi po dveh tednih izločitvene diete izginili, lahko predvidevate, da ste alergični ali preobčutljivi na najmanj eno živilo iz vašega seznama morebitnih povzročiteljev reakcij. Da boste ugotovili, katero živilo je krivo za vaše slabo počutje, ga morate ponovno uvesti v svojo vsakodnevno prehrano. Morebitna moteča živila morate na jedilnik uvajati postopoma, eno po eno. Samo tako boste lahko ugotovili katera hrana je vzrok simptomov. Med ponovnim uvajanjem živil na jedilnik, mora med enim in drugim uvajanjem živila na jedilnik preteči 2 – 3 dni, saj se simptomi lahko pojavijo kadarkoli v roku 36 ur po zaužitju motečega živila. Če se po ponovnem uvajanju določenega živila pri vas pojavijo težave, lahko domnevate, da ste na to živilo alergični ali preobčutljivi ter ga morate za dalj časa izločiti iz svojega jedilnika ali si s kakšnimi drugimi tehnikami zdravljenja prizadevati za desenzibilizacijo na to živilo. Postopno uvajanje živil naj traja toliko časa, dokler se ne prebijete skozi ves seznam morebitnih motečih živil, saj vas lahko moti več različnih vrst hrane. Kadar se po določenem živilu pojavijo težave, pred uvajanjem drugega živila počakajte najmanj 48 ur po pojavu težav, da se bo telo v tem času očistilo motečega dejavnika. Ob koncu izločitvene diete boste vedeli katera živila vam povzročajo težave. Glede na stopnjo vaše reakcije na določeno živilo, boste lahko to živilo povsem izločili iz vašega vsakodnevnega jedilnika ali pa le zmanjšali njegovo uživanje.

Pomembno opozorilo:

Kadar se po zaužitju določenega živila pri vas pojavijo težave z dihanjem ali se pojavi huda koprivnica, ki se hitro širi, morate takoj poklicati zdravniško pomoč. To so simptomi hude alergijske reakcije, ki je lahko ob nepravočasnem ukrepanju usodna. Če ste takšno reakcijo kdaj že doživeli ob stiku z določeno hrano, morate s seboj vedno nositi samosprožilno adrenalinsko injekcijo, ki vam v takšnem primeru reši življenje.

Navodila za zdravo prehranjevanje:

V primeru alergij ali preobčutljivosti na hrano je še toliko bolj pomembno, da okrepite svoj imunski sistem z zdravo in polnovredno hrano, ki v vas ne povzroči neželenih reakcij. Splošno navodilo za zdravo prehranjevanje je, da jejte takšno hrano, ki je polna pomembnih in bistvenih hranil za zdravo telo. Morska hrana, stročnice in oreščki so priporočljivi za zadosten vnos magnezija; zelenolistna zelenjava in kvas sta priporočljiva za dovoljšen vnos vitamina B; veliko svežega sadja in zelenjave pa za zadosten vnos vitamina C. Pri osebah z alergijami oziroma preobčutljivostmi na hrano ne moremo priporočati univerzalnega jedilnika, temveč mora oseba sama sestaviti zdrav jedilnik glede na hrano, ki jo lahko uživa brez pojava neželenih reakcij. Najbolj pomembno vodilo pri osebah, ki so nagnjene k alergijam ali preobčutljivostim na hrano je čim večja raznovrstnost prehrane, ki prepreči razvoj novih alergij. Poskusite vsak dan, ob vseh obrokih jesti raznolika živila, ki naj se pretirano ne ponavljajo. Za dojenčke je najbolj primerna hrana materino mleko. V primeru, da dojenje iz kakršnega koli razloga ni mogoče, so priporočljive hipoalergene mlečne formule, ki vsebujejo nekoliko vnaprej razgrajeno kravje mleko. To zmanjša možnost razvoja alergije ali preobčutljivosti na formulo ter kasneje ob uvajanju hrane tudi na druga živila. Za osebe, ki so ob določeni hrani utrpele reakcijo je pomembno tudi redno pitje vode – vsaki dve uri spijte kozarec vode, ki bo pomagal izločiti moteče snovi iz telesa in pripomogel k splošnemu boljšemu počutju.

Izogibati se morate živilom, ki v vas sprožijo neželene reakcije. Najbolj priporočljivo je, da posamezne sestavine za obroke kupite sami ter obrok tudi sami pripravite. To vam omogoča pregled nad živili, ki jih boste pojedli. V primeru, da kupite že vnaprej pripravljene prehranske proizvode pozorno preberite deklaracije s sestavinami. Mnogokrat pretiran telesni odziv sprožijo tudi prehranska barvila, konzervansi in drugi aditivi, ki se jih je najbolje izogniti. Najboljše je, da živila, ki jih lahko jeste v svojem jedilniku čim bolj rotirate. To prepreči razvoj novih alergij in preobčutljivosti na hrano ter skozi čas pogosto privede tudi do omilitve ali popolnega izginotja občutljivosti na določeno živilo. Problematična živila od časa do časa lahko poskusite, da ocenite ali alergija / preobčutljivost vztraja, se manjša ali pa je morda izginila. Hrana, ki je bila včasih problematična in se je pri ponovnem testiranju izkazala kot varna za uporabo naj v vašem jedilniku nikoli ne prevladuje – jejte jo le občasno in nikoli v velikih količinah.

Če ste utrpeli hujšo reakcijo na določene živilo, je priporočljiv kratek 24 – urni post ob sadno – zelenjavnih sokovih. To vašemu organizmu omogoči, da hitreje izloči problematično sestavino iz telesa. Pri kroničnih težavah z alergijami ali intolerancami se priporoča post enkrat na tri mesece, ki naj traja od enega do treh dni. To bo pomagalo vašemu telesu pri izločanju odvečnih snovi, ki se zaradi obremenjenosti telesa sproščajo v večjih količinah kot pri osebah brez prehranskih alergij in preobčutljivosti.

Stres:

Stres oslabi imunski sistem ter je velik dejavnik pri razvoju in vzdrževanju prehranskih alergij in preobčutljivosti. Poslabša tudi delovanje prebave. Poiščite način sproščanja stresa, ki vam ustreza. Morda bi vam ustrezala meditacija ob glasbi, vsakodnevni večerni sprehod ali pa sproščanje ob vadbi qigonga, tai  qija ali joge, ki so izjemno priporočljive vadbe.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri posameznikih z alergijami in preobčutljivostmi na hrano:

Vitamini in minerali

C vitamin hranaVitamin C

Vitamin C deluje proti – alergijsko. Posebno učinkovit je v kombinaciji z bioflavonoidi.

 

Zelišča

Korenina sviščaKorenina svišča

Korenina svišča izboljša raven želodčne kisline, ki je pri osebah s prehranskimi alergijami in intolerancami pogosto prenizka. Pomaga tudi pri splošnemu izboljšanju prebavne funkcije.

 

Materina dušicaMaterina dušica

Materina dušica pomaga uravnovesiti preobčutljiv in preveč odziven imunski sistem.

 

Pegasti badelj za zdravo kožoPegasti badelj

Pegasti badelj spodbuja učinkovito delovanje jeter in skrbi za dobre mehanizme razstrupljanja.

 

Drugi dodatki

kvertecin proti senenemu nahoduKvercetin

Kvercetin pomaga blažiti alergije, zaradi česar pomaga blažiti neželene reakcije.

 

GlutaminL – glutamin

L – glutamin je proizvod, ki pomaga pri obnavljanju poškodovane črevesne sluznice. Izboljša tudi absorpcijo hrane.

 

msmMSM

MSM je organska oblika žvepla, ki deluje proti – alergijsko. Dodatek je priporočljivo uživati na tešče, z virom vitamina C. MSM prah si na primer zmešajte z limoninim sokom in zjutraj spijte kozarec te ‘limonade’.

prebavni encimiPrebavni encimi

Prebavni encimi pomagajo dobro prebaviti zaužito hrano. Hrana bo ob delovanju prebavnih encimov bolje razgrajena, kar velja tudi za prehranske proteine, ki so povzročitelji neželenih reakcij na hrano. To lahko pripomore k zmanjšanju simptomov alergije ali intolerance, obenem pa tudi pomaga pri preprečevanju razvoja novih prehranskih občutljivosti. Z vsakim obrokom vzemite 1 do 2 kapsuli prebavnih encimov. 

ProbiotikiProbiotiki

Študije dojenčkov in mater, ki dojijo so pokazale, da probiotiki manjšajo možnost pojava alergij oziroma preobčutljivosti na hrano ter da blažijo neželene reakcije na živila. Zaradi posledičnega bolj učinkovitega prebavljanja hrane ob jemanju probiotikov, so neželene reakcije telesa na hrano manjše in bolj blage. Probiotični mikroorganizmi v telesu spremenijo način kako naš imunski sistem dojema hrano, kar pripomore k preprečevanju prehranskih alergij in intoleranc. Probiotiki sodelujejo tudi pri prebavljanju in drugih metaboličnih procesih v telesu. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

proteazeProteolitični encimi (proteaze)

Proteaze so encimi, ki sodelujejo pri razgradnji beljakovin in so naravno prisotne v mnogih rastlinah. Nekateri znanstveniki verjamejo, da proteaze, kadar jih vzamete na prazen želodec pomagajo pri metabolizmu protiteles, ki se aktivirajo ob alergijah in preobčutljivostih na hrano in s tem posredno pomagajo blažiti neželene reakcije.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Korenina svišča: vzemite 300 mg ekstrakta rastline v kapsuli ali 10 – 20 kapljiv pred obroki

Kvercetin: vzemite 500 mg dodatka trikrat dnevno

L – glutamin: vzemite 500 mg dodatka trikrat dnevno

Materina dušica: vzemite 1 – 2 kapsuli ekstrakta trikrat dnevno, na prazen želodec

MSM:  vzemite 1000 mg odmerek dvakrat dnevno

Pegasti badelj: vzemite 250 mg kapsulo ekstrakta rastline z vsakim obrokom

Proteolitični encimi:  1 ali 2 kapsuli vzemite trikrat dnevno med obroki, na prazen želodec. Če imate želodčne razjede ali gastritis, tega prehranskega dodatka ne uživajte.

Vitamin C: vzemite 1000 mg dva do trikrat dnevno

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here