ZLOM KOSTI

Človeški skelet sestavlja več kot 200 kosti, ki dobijo svojo pravo strukturo ob koncu pubertete. Kosti so zelo čvrste, v notranjosti jih sestavlja mnogo majhnih in navpičnih prečk, ki se imenujejo trabakule in dajejo kostem njihovo trdnost in elastičnost. Zaradi čvrstosti kosti morajo na določenem delu delovati velike sile, da se kost zlomi.

Zlomljena kost je običajno posledica hujšega padca, avtomobilske nesreče, športne poškodbe ali pa nastane zaradi drugih zdravstvenih težav, na primer osteoporoze. Zlomljena kost vodi v bolečine, otekanje, modrice ter nezmožnost premikanja. Zlomi, posebno hujši, vodijo v travmo in šok celotnega telesa. Kadar zlom nastane v bližini sklepa, je pogosto, da ga oseba zamenja le za hujši izvin.

Obstajajo različne oblike kostnih zlomov. V prispevku bomo podali definicije in glavne vzroke za nastanek najbolj osnovnih tipov:

▪ Delni ali nepopolni zlom: prelom čez kost ni popoln.

▪ Popolni zlom kosti: kost je prelomljena na dva dela.

▪ Zaprti enostavni zlom: zlomljena kost ni predrla kože.

▪ Odprti zlom: zlomljena kost je predrla kožo.

▪ Zdrobljeni zlom: kost se je zlomila na več manjših delcev. Med dvema večjima deloma kosti, se nahaja več manjših delcev na glavnem mestu poškodbe.

▪ Zlom ”mlade veje”: ta tip zloma se pojavi le pri otrocih, pri katerih predstavlja tudi najpogostejši tip zloma. Gre za nepopolni zlom, kjer kost na eni strani ostane neprekinjena.

▪ Spiralni zlom: gre za diagonalni zlom kosti, pri čemer so deli kosti na mestu zloma nazobčani.

▪ Prečni zlom: kost je zlomljena pod pravim kotom.

▪ Verižni zlomi: nastanejo ob enkratnem delovanju sile, ko zlom ene kosti vodi v zlom druge kosti.

▪ Nepremaknjen zlom: pravilna anatomska uskladitev kosti se ohrani.

▪ Premaknjen zlom: pravilna anatomska uskladitev kosti se ne ohrani.

▪ Stresni zlom: to je delni zlom, ki nastane zaradi nezmožnosti kosti, da vzdrži ponavljajoče obremenitve. Stresni zlom se na primer pojavi pri izvajanju aerobike na trdih tleh ali pri teku na dolge proge v daljših časovnih obdobjih.

▪ Patološki zlom: ta zlom je posledica normalnega pritiska na kost in se pojavi na oslabljeni kosti. Pogost je pri raznih kostnih boleznih, na primer pri osteoporozi, osteomielitisu, osteomalaciji ter pri kostnem raku.

Najbolj pogosti zlomi pri odraslih so na spodnjem delu koželjnice, v zgornjem delu stegnenice ter v gležnju. Pri otrocih so zlomi pogostejši na podlahtnici, nadlahtnici ter ključnici.

Znaki in Simptomi

Pri zlomu kosti se pogosto sliši trenje kostnih delov, značilni znaki zloma so bolečine v kosteh, otekanje in krvavitve v okoliška tkiva. V prizadetem območju nastane izguba moči, nastane modrica.

Dobro je vedeti, da se znaki zloma razlikujejo pri odraslih in pri otrocih. Pri odraslih so izraženi vsi znaki zloma, ki zajemajo oteklino, bolečino na pritisk, raskavo škrtanje kostnih odlomkov, omejena pa je tudi gibljivost. Kost se pri odraslih zlomi kot ”suha veja”. Pri otrocih je zlome težje prepoznati, saj so njihove kosti mlade in prožne. Lahko se zvijejo, počijo ali razcepijo kot ”mlada veja”. Večkrat so odsotni kateri izmed tipičnih znakov za zlome. Pozorni moramo biti na otroka, ki poškodovanega uda ne uporablja. Takrat moramo pomisliti na zlom. Glavni znaki zloma pri otrocih so oteklina, bolečina in omejena gibljivost.

Za postavitev diagnoze zloma, zdravnik najprej opravi anamnezo ter klinični pregled poškodovanca. Temu sledi rentgensko slikanje poškodovanega predela. Zlome diagnosticira zdravnik travmatolog, ki se glede na telesno stanje poškodovanca nato lahko odloči še za dodatne diagnostične postopke, na primer za računalniško tomografijo in magnetno resonanco.

Vzroki

Kostni zlom je poškodba, pri kateri pride do preloma v strukturi kosti. Lahko je posledica nenadnega udarca oziroma prevelikega pritiska, na primer padca ali kakšne druge poškodbe; lahko pa se kost prelomi tudi ob izpostavljenosti normalnim silam, če je šibkejša zaradi določenega bolezenskega stanja (osteoporoza, kostni rak…).

Zlomi se celijo tako, da nastaja nova kostnina, ki nadomesti praznino med odlomkoma kosti. Cilj zdravljenja je zato namestiti kostne odlomke čim bližje drug drugemu in jih zadržati v pravilnem položaju, da se bo kost pravilno zacelila. Zlomljena kost za celjenje potrebuje minimalno 4 tedne, pri starejših osebah pa običajno traja še nekoliko dlje. Ko se kost popolnoma zaceli, je običajno tako močna kot pred zlomom.

Dieta in življenjski slog

V primeru zloma kosti jejte hrano, ki je bogata s kalcijem in drugimi hranili, ki podpirajo absorpcijo kalcija. Dobra izbira so morske alge, zelenolistna zelenjava (špinača je izjema, saj zavira absorpcijo kalcija), soja, oreščki, losos, ostrige, sardine s kostmi, brokoli ter nesladkan probiotični jogurt. Priporočljiva je tudi druga zelenjava zelene barve, na primer brstični ohrovt, navadni ohrovt in zelena solata. Ta hrana vsebuje veliko K vitamina, ki sodeluje pri formaciji kosti. Za zdrave kosti se priporočajo še fermentirani sojini izdelki, na primer tofu ali miso pasta. Za zdrave kosti telo potrebuje še esencialne maščobne kisline, ki jih je veliko najti v orehih, mandeljnih, lanenih semenih in ribah.

Če ste si zlomili kost, še posebno, če imate katerokoli kostno bolezen, iz prehrane izločite sladkor, izdelke iz prečiščene moke ter druge sladkane in gazirane pijače, saj prispevajo k izgubi kostne mase. Z izgubo kostne mase je povezan tudi prevelik vnos soli. Izogibajte se procesirani hrani in hitrim obrokom, saj vedno vsebujejo preveč soli. Tudi druge obroke si dodatno ne solite. Iz svojega jedilnika prečrtajte še alkohol in kofein, ki prav tako prispevata k izgubi kostne mase.

Tudi telesna vadba, predvsem vadba za moč prispeva k zdravljenju kosti. Takoj, ko vam zdravnik pove, da lahko začnete s fizično aktivnostjo, začnite vaditi. Vadba naj bo postopna, začnite z manjšimi obremenitvami, čez čas, ko se okrepite, pa stopnjujte intenzivnost telovadbe.

V primeru, da kadite, prenehajte. Izogibajte se tudi pasivnemu kajenju. Kajenje naredi kosti krhke in šibke.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo ob zlomih kosti:

Če ste utrpeli nesrečo, pri kateri ste si zlomili kost, je pomembno, da čim prej poiščete zdravniško pomoč. Pri resnejših poškodbah in če imate ob sebi nekoga, ki vas spremlja, je priporočljivo, da se ne premikate, dokler do vas ne pride medicinsko osebje in vas premakne. Če je premik neizogiben, je najpomembnejše, da mesto zloma imobilizirate z opornico oziroma kakšnim predmetom, ki bo kosti nudil oporo. Lahko si pomagate z revijami, brisačami, ravno palico in podobnimi predmeti. Po tem, ko je vaš zlom že ocenil in imobiliziral zdravnik, pa vam bodo k hitrejšemu okrevanju pomagale spodaj opisane strategije. Zagotavljajo predvsem hitrejše celjenje kosti, zmanjšajo pa tudi bolečino in otekanje. Naše kosti predstavljajo živo tkivo, ki ima zmožnost celjenja tudi po hujši poškodbi. Za celjenje pa moramo kostem zagotoviti pravilne hranilne snovi. Za zdrave kosti je potrebnih nešteto vitaminov in mineralov. Najbolj znana sta kalcij in magnezij, ne smemo pa pozabiti niti na bor, silicij, stroncij, vitamin D, vitamin C, vitamin K ter drugi, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri metabolizmu kosti.

Vitamini in minerali

bor za zdrave kostiBor

Bor je mineral, ki prispeva k aktivaciji vitamina D, ki je pomemben za dober metabolizem kalcija.

 

kalcijKalcij

Kalcij je glavni mineral, ki sestavlja kosti, zaradi česar je izjemno pomemben in nujen dodatek v primeru zloma.

 

Magnezij za zdrave kostiMagnezij

Magnezij je potreben za zagotovitev pravilnega metabolizma kalcija ter ima pomembno vlogo pri tvorbi kosti. Nekateri znanstveniki domnevajo, da je za kosti enako pomemben kot kalcij.

MultivitaminiMultivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo zagotovil vse potrebne snovi za zdrave kosti. Vzemite ga v skladu z navodilom izbranega izdelka.

 

SilicijSilicij

Silicij je mineral, ki prispeva h kalcifikaciji in k proizvodnji kolagena. Tudi ta dodatek prispeva k celjenju kosti.

 

C vitamin hranaVitamin C

Vitamin C je pomemben za proizvodnjo kolagena, ki predstavlja pomemben sestavni del kosti. Deloval bo kot podpora pri celjenju.

 

Vitamin D pripomore k zdravljenju kostiVitamin D

Vitamin D izboljša vsrkavanje kalcija in zmanjša izločanje kalcija skozi urin. Za zdrave kosti je zelo pomemben. Priporočljivo je, da ga vzamete z obrokom, ki vsebuje nekoliko več maščob. Na ta način se poveča absorpcija vitamina.

Vitamin KVitamin K

Vitamin K je potreben za tvorbo beljakovine, ki se imenuje osteokalcin. Osteokalcin privablja kalcij v kostni matriks (celice in molekularne osnove, ki sestavljajo kost). Nizek nivo K vitamina je povezan z osteoporozo in zlomi. Če jemljete tudi zdravila za redčenje krvi, vitamina K ne smeti jemati.

Drugi dodatki

omega 3 deluje proti aritmijiEsencialne maščobne kisline

Esencialne maščobne kisline izboljšajo absorpcijo kalcija ter njegovo nalaganje v kosti.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Bor: vzemite 3 – 5 mg dodatka dnevno

Esencialne maščobne kisline: vzemite 4 mg ribjega olja dnevno

Kalcij: vzemite 500 – 600 mg kalcija dvakrat dnevno

Magnezij vzemite 250 – 350 mg magnezija dvakrat dnevno

Vitamin C: vzemite 500 – 1000 mg vitamina C dvakrat dnevno

Vitamin D: 10 kapljic vitamina D nakapljajte na čajno žličko in pojejte vsebino

Vitamin K: en mesec jemljite 5 mg vitamina K na dan, po enem mesecu in do zacelitve kosti pa jemljite od 100 – 500 mcg vitamina dnevno

 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here