Srčno popuščanje

Zdravilna hrana

▪ sadje in zelenjava

▪ mono- in polinenasičene maščobe

▪ beljakovine

▪ kompleksni ogljikovi hidrati

▪ začimbe in zelišča

Škodliva hrana

▪ nasičene in trans maščobe

▪ sol

▪ prigrizki

▪ predelana in vnaprej pripravljena hrana

▪ sir

▪ alkohol

Srce je črpalka, ki po celotnem telesu črpa kri. Kadar govorimo o črpalni moči tega pomembnega organa, mislimo predvsem na delovanje leve polovice srca, saj je ta odgovorna za zagotavljanje normalnega telesnega krvnega obtoka. Vpliv na delovanje levega srca ima količina krvi, ki vstopi vanj, hitrost bitja srca, krčljivost srčne mišice ter upor, proti kateremu mora srce potiskati kri. Popuščanje srca je nezmožnost srca, da bi zagotovilo zadosten pretok krvi, ki ga organi potrebujejo za osnovno delovanje. Srce tako bije s pospešeno frekvenco, vendar kljub temu prečrpa po telesu manjšo količino krvi, kot bi jo sicer naj črpalo zdravo srce. Kronično srčno popuščanje je stanje, pri katerem težave trajajo dlje časa in so blažje. Za zagotovitev zadostne prekrvavitve tkiv po telesu se ob kroničnem srčnem popuščanju vzpostavijo nekateri fiziološki kompenzatorni mehanizmi. Srčno popuščanje je prisotno pri okrog 2 do 5 odstotkov ljudi, med katerimi je največ starostnikov nad 65 let. Pogostost bolezni iz leta v leto narašča. Napovedujejo, da naj bi do leta 2040 bolezen imelo več kot 20 odstotkov starostnikov.

Simptomi in znaki

Srčno popuščanje je pravzaprav skupek simptomov in znakov, ki nastanejo zaradi nezadostne tkivne prekrvavitve. Najpogosteje se pojavijo napete vratne vene zaradi pospešenega bitja srca, katerim so lahko pridružene otekline in povečana jetra. Oboleli ima težave ali celo bolečine ob dihanju, najpogosteje ob naporu, pri napredovali bolezni pa se težave z dihanjem lahko pojavijo že v mirovanju. Težave so ob vstajanju oziroma spremembi položaja, takrat lahko oboleli začuti pomanjkanje sape. Značilni simptomi in znaki pri popuščanju srca so tudi hitra utrujenost, spremenjena zavest, tiščanje na vodo ponoči in modrikasto obarvanje perifernih tkiv. Akutno srčno popuščanje se razvije v kratkem času, simptomi in znaki so zato mnogo močneje izraženi, kot pri kroničnem srčnem popuščanju. Resnost le teh je odvisna od stopnje prizadetosti srca. Bolj kot je srce prizadeto, izrazitejši so simptomi. Nenadnemu obolenju srca je lahko, zaradi spremenjena pritiska v ožilju, pridružen pljučni edem. Le ta nastane zaradi povečanega prehoda tekočine iz žilja v pljučno tkivo, pri čemer se voda iz pljuč ne more ponovno absorbirati dovolj hitro. V tem primeru je stanje urgentno in je potrebno v najkasnejšem možnem času poiskati pomoč v najbližji bolnišnici. Umrljivost je v primeru akutno nastalega srčnega popuščanja zelo velika, skoraj polovici obolelih pa se v roku šestih mesecih od odpusta iz bolnišnice težave ponovijo.

Vzroki

Popuščanje lahko nastane zaradi nenadne spremembe hitrosti bitja srca, nenadno povečanem volumnu krvi, ki priteče v srce, slabši krčljivosti mišice zaradi vnetja ali nezadostne prekrvljenosti ter zaradi povečanja tlaka na izhodu iz srca (na primer ob sklerozi arterije). Poznamo dve obliki popuščanja, akutno in kronično. Akutno srčno popuščanje nastane nenadoma, simptomi in znaki nastanejo oziroma se poslabšajo v nekaj urah ali dneh, stanje zahteva takojšnje zdravljenje. Kronično srčno popuščanje največkrat nastane zaradi nezadostne prekrvavitve srčne mišice ali dolgotrajno povišanega krvnega tlaka. Popuščanje lahko nastane pri osebah, ki so že preboleli srčni infarkt. Oslabela funkcija srca je lahko posledica motenj ritma, jemanja nekaterih zdravil, zastrupitve, okužbe, slabokrvnosti ali povečanega delovanja žleze ščitnice.

Dieta

Prehrana osebe, ki trpi za srčnim popuščanjem, naj bi bila polna zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in stročnic. Maščobe moramo izbirati pazljivo, saj vplivajo na nastanek samo bolezni ter poslabšanje simptomov. S tem v mislih omejimo uživanje nasičenih in trans maščob, v polni meri pa lahko uživamo mono- in polinenasičene maščobe. Jemo redno in ne izpuščamo obrokov, saj želimo vzdrževati normalne ravni glukoze v krvi. Če jemo velikokrat v restavracijah je potrebno prav tako paziti na izbor bolj zdravih jedi. Da preprečimo prevelik vnos soli je potrebno prositi natakarja za manj soljeno hrano in ga povprašati o vsebnosti soli v drugih jedeh, kot je na primer kruh ali solata. Naročimo lahko tudi na žaru popečeno ali kuhano zelenjavo brez dodatka soli, omak ali polivk. Uporabimo limono in poper, da jedi dodamo okus. Namesto ocvrtega krompirja naročimo riž, kuhan nad paro ali polnozrnate testenine brez prekomerno soljene omake. Kadar zelenjava, ki jo naročamo, ni sveža ali zamrznjena, raje naročimo solato, saj zelenjava na sobni temperaturi v nekaj dneh izgubi večino hranilne vrednosti. Izognimo se tudi dodatkom, ki jih dobimo ob jedeh, kot so kečap, majoneza, gorčica in drugi, saj poleg visoke vsebnosti soli, vsebujejo tudi ogromno konzervansov, barvil, ojačevalcev okusa in ostalih dodatkov.

Če se trenutno ne prehranjujete zdravo, je potrebno prehod na bolj zdravo prehrano narediti postopoma. Spreminjanje prehranjevalnih navad je pogosto težje, kot se zdi. S potrpežljivostjo in vztrajnostjo ter podporo družine oziroma okolice nam lahko uspe doseči zastavljene cilje, ki pa morajo biti postavljeni realno. Naredite si načrt, kako boste iz tedna v teden spremenili le del prehrane. Tako boste pri spremembi uživali in prehod na zdravo prehrano ne bo predstavljal nobenih težav.

Hrana, ki škodi

trans maščobne kislineNasičene in trans maščobe

Nasičene maščobe vsebujejo meso, jajca, mleko in vsi drugi živalski izdelki. Trans maščobe se skrivajo v največji meri v delno hidrogeniranih oljih in vnaprej pripravljenih izdelkih ter ocvrtih jedeh. Vnos teh živil moramo strogo omejiti, najbolje je, da preidemo na vegetarijansko dieto, ki predstavlja zlati standard zdravega prehranjevanja, kadar gre za srčna obolenja.

Sol v prekomernih količinahSol

Dodajanje preveč soli v hrano je dejavnik tveganja za razvoj visokega krvnega pritiska. Kadar ta traja kronično, vpliva na pojav srčnih bolezni, zato moramo paziti na omejen dnevni vnos soli. Okus soli lahko kljub majhni količini le te okrepimo z dodatkom drugih začimb, za izboljšanje okusa jedi pa lahko uporabimo celo paleto različnih zelišč.

chipsPrigrizki

Ob nenehnem uživanju prigrizkov le stežka pazimo na kalorije in omejimo vnos določenih snovi, kot je na primer sol. Namesto slanih, ocvrtih ali drugače predelanih prigrizkov si med obroki raje privoščimo koščke sadja, zelenjave, semena ali oreške.

Izogibamo se predelanim in vnaprej pripravljenim živilom, kot so juhe, testenine in omake iz vrečke, jušne kocke, konzervirana zelenjava, paradižnikov koncentrat, zamrznjeni cmoki in druge jedi, omake za solate in vloženemu sadju.Predelana in vnaprej pripravljena hrana

Izogibamo se predelanim  in vnaprej pripravljenim živilom, kot so juhe, testenine in omake iz vrečke, jušne kocke, konzervirana zelenjava, paradižnikov koncentrat, zamrznjeni cmoki in druge jedi, omake za solate in vloženemu sadju.

Večina vrst sira vsebuje veliko soli, ki lahko povišajo krvni tlak.Sir

Večina vrst sira vsebuje veliko soli, ki lahko povišajo krvni tlak. Če imate radi sir, izberite vrste, ki imajo manj soli in jih kljub temu uživajte v zmernih količinah.

 

Alkoholu se moramo izogibati, saj je stimulans, ki ne le poviša krvni tlak, temveč tudi hitrost bitja srca. Alkohol

Alkoholu se moramo izogibati, saj je stimulans, ki ne le poviša krvni tlak, temveč tudi hitrost bitja srca. Posebej je nujna abstinenca, kadar je srčno popuščanje posledica bolezni jeter zaradi prekomernega pitja alkohola.

Hrana, ki koristi

Zelenjava in sadje v sebi skriva veliko hranilnih snovi ter vlaknin. Sadje in zelenjava

Zelenjava in sadje v sebi skriva veliko hranilnih snovi ter vlaknin. Ogljikovi hidrati, ki se v teh živilih nahajajo, so kompleksni in ne predstavljajo bremena za trebušno slinavko. Vrednosti krvnega sladkorja po uživanju sadja in zelenjave ne poskočijo tako hipno, kot po uživanju enostavnih ogljikovih hidratov, zaradi česar ne predstavljajo tveganja za nastanek sladkorne bolezni ter drugih kroničnih obolenj.

olivno olje proti holesteroluMono- in polinenasičene maščobe

Kadar uporabljamo maščobe pri kuhanju ali kot dodatek k solatam in prilogam, izberemo olja, ki vsebujejo visoke vrednosti mononenasičenih ter polinenasičenih maščobnih kislin. Mononenasičene se skrivajo v olivnem, arašidovem, sezamovem, repičnem in žafranovem olju. Vsebujejo jih tudi avokado, arašidovo maslo in oreški ter semena. Polinenasičene maščobne kisline se nahajajo v sojinem, koruznem, sončničnem olju, kot tudi v ribah. Ribe, ki jih vsebujejo največ so skuša, losos, sled in postrv.

proteini v zelenjaviBeljakovine

Za zadostitev potreb telesa po beljakovinah izbiramo različna živila, kot so stročnice, leča, soja, konopljina semena, chia semena, kvinoja, spirulina, semena ter oreški. Semena lahko jemo samostojno, ali jih dodamo k solatam ali omakam. Oreške in semena lahko z malo iznajdljivosti uporabimo ob katerem koli obroku, saj se skladajo z večino drugih živil. Kadar oreške zmešamo z vodo v blenderju, ustvarimo domače mleko iz oreškov. Primerno so predvsem brazilski oreški, indijski oreški, lešniki in mandlji, ki jih pred mešanjem v mešalniku čez noč namakamo v vodi.

kopleksni oglikovi hidratiKompleksni ogljikovi hidrati

V prehrano vključimo rjavi riž, ovsene kosmiče, kvinojo, sladki krompir in polnozrnate žitarice, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate.

 

Uporaba zelišč in začimb doda jedem okus brez dodatka velike količine soli ali sladkorja.Začimbe in zelišča

Uporaba zelišč in začimb doda jedem okus brez dodatka velike količine soli ali sladkorja. Da pridobimo izrazitejšo aromo, suha zelišča pred dodajanjem v jedi zdrobimo. Sveža zelišča utrgamo tik pred začinjanjem jedi. Kadar želimo prepojiti z okusom celotno jed, kuhamo zelišča in začimbe v njih dlje časa, od začetka kuhanja ali jih dodamo najkasneje petnajst minut pred koncem priprave. Če želimo bolj poudariti okus same zeli ali začimbe, jo dodamo tik pred koncem kuhanja, ali celo že, ko je jed pripravljena. V tem primeru bo ohranila okus, ki se ne bo pomešal z ostalimi sestavinami.

Druga priporočila

Zadostna hidracija je pomembna pri vseh kroničnih boleznih in tako tudi srčne bolezni niso izjema. Velikokrat se nam zgodi, da občutimo lakoto, ko smo pravzaprav le žejni. Kadar imamo povišano telesno težo bi morali na pitje tekočin še toliko bolj paziti. Dva do tri litre dnevno je zaželen vnos vode oziroma nesladkanega čaja. Če imate pridruženo ledvično popuščanje pa se za informacije o priporočeni dnevni količini popitih tekočin obrnite na svojega osebnega zdravnika. V primeru debelosti je potrebno paziti tudi na kalorični vnos, ki naj ne presega 1500 kalorij za ženske in 2000 kalorij za moške. Glede na resnost težav s srcem naredimo tedenski načrt gibanja, saj je sedeč način življenja škodljiv tudi v primeru srčnega popuščanja.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Helping Loved Ones With Heart Disease Eat Right. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.webmd.com/heart-disease/guide/heart-disease-eat-right

▪ American Heart Association. Monounsaturated Fats. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://www.heart.org/HEARTORG/HealthyLiving/HealthyEating/Nutrition/Monounsaturated-Fats_UCM_301460_Article.jsp#.V-V8p8mtjv0

▪ Nutrition stripped. 10 Plant-based Proteins You Should be Eating. Dostopno 23.9.2016 na spletnem naslovu: http://nutritionstripped.com/10-plant-based-proteins-eating/

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here