Revmatoidni artritis – revmatska obolenja

Zdravilna hrana

zelenjava

zelenjavni sokovi

sadni sokovi

vitamini A in D

omega 3 maščobne kisline

začimbe in zelišča

zeleni čaj

Škodliva hrana

bela moka

riž

slaščice

meso in mesni izdelki

nasičene maščobe

sir

natrijev glutamat

aspartam

gazirane pijače

kava

Osnovno o revmatoidnem artritisu

Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki je povezana z avtoimunskim dogajanjem. Bolezen prizadene predvsem sklepe, vendar ni omejena le nanje, temveč lahko prizadene skoraj kateri koli organ v telesu. Pojavlja se pri ljudeh vseh ras in etničnih skupin. V družbi je približno en odstotek oseb obolelih za revmatskim artritisom. Pojavi se lahko v kateri koli starosti, sicer pa z leti pojavnost narašča. Največ obolelih je v starostni skupini od 30 do 55 let. Trikrat pogosteje obolijo ženske. Prvi opisi bolezni segajo v začetek 18. stoletja, kar daje občutek, da je bolezen povezana z modernim načinom življenja, oziroma je najbolj verjetno, da so se dejavniki tveganja zanjo pojavili šele v tem času. Glavne spremembe pri revmatoidnem artritisu se dogajajo v sklepni tekočini. To je viskozna tekočina, ki skrbi za zmanjšanje trenja v sklepu in jo izločajo sklepne ovojnice. Pri artritisu pride do spremembe sestave sklepne tekočine v obliki nabiranja celic, ki sicer v njej niso prisotni.

Simptomi in znaki

Na začetku bolezen napreduje počasi, spremljajo jo najpogosteje splošni znaki, kot so povišana telesna temperatura, utrujenost, potenje, izguba teka, nespečnost in izguba telesne teže. Obolenje se lahko začne nenadno, v tem primeru kmalu sledi izrazito vnetje večjega števila sklepov. Nenaden začetek je zelo redek.

Vnetje sklepov pri revmatoidnem artritisu je simetrično, kar pomeni, da so enakomerno prizadeti sklepi na desni in na levi strani telesa. Najpogosteje so prizadeti mali sklepi rok ali zapestja, pogosto tudi mali sklepi stopal. Prizadeti so lahko ostali veliki sklepi udov, vnetje se lahko izrazi tudi na sklepih hrbtenice, pogosto v vratnem delu. Prizadeti sklepi so otečeni, topli, lahko pordeli, omejena je gibljivost. Pridružena je stalna bolečina, ki je tipično hujša zjutraj kot zvečer. Okorelost sklepov se občuti kot teža ali napetost. Ob napredovanju bolezni se izrazijo deformacije sklepov, ki povzročijo različne nefiziološke pozicije le teh. Vnetje se lahko seli tudi na okoliške mišice. Zaradi motene gibljivosti in vnetja lahko začnejo okoliške mišice propadati. Nepopravljive okvare sklepov lahko vodijo v invalidnost. Na rentgenskih posnetkih se spremembe kažejo po treh mesecih od začetka bolezni.

Znaki bolezni se pojavljajo tudi v drugih organih po telesu. Najpogosteje so razen sklepov prizadeta še pljuča, srce, oči, živčevje in ledvice.

Vzroki

Direkten vzrok nastanka revmatoidnega artritisa še ni poznan. Kljub temu so znani številni vzročni dejavniki, ki so povezani s pojavom bolezni. En izmed njih je genetska nagnjenost. Pri članih iste družine se namreč bolezen pojavlja pogosteje. Vpliv na nastanek bolezni imajo tudi spolni hormoni, na kar kaže večja pojavnost revmatoidnega artritisa pri ženskah. Prav tako kaže na povezavo s spolnimi hormoni dejstvo, da se med nosečnostjo simptomi bolezni povečini izboljšajo. Ženske, ki niso rodile, imajo večje tveganje za nastanek bolezni. Tveganje je večje tudi v prvem trimesečju po porodu.

Genska predispozicija ali ženski spol nista edina dejavnika tveganja za nastanek artritisa. Raziskave tečejo v smer raziskovanja mikroorganizmov, ki bi lahko povzročili nastanek te vnetne bolezni. Najpogosteje se izmed teh omenja viruse iz družine parvoviridae.

Dieta

Moderna medicina ne verjame, da obstaja možnost ozdravitve revmatskih bolezni. Kljub temu so znani številni primeri, ko je z ureditvijo prehrane prišlo do zmanjšanja simptomov. Nekateri poročajo tudi o ozdravitvi. Kadar govorimo o pravilni prehrani za izboljšanje simptomov te bolezni, moramo vedeti, da je znanje pridobljeno iz številnih znanstvenih virov ter izkušenj velikega števila obolelih oseb. S prehrano, kot podporo zdravljenju revmatskih bolezni, želimo doseči zmanjšanje sklepnega vnetja, kar vodi v upočasnitev in preprečevanje sklepnih okvar ter okvar drugih tkiv.

Večina bolnikov z artritisom dnevno zaužije veliko kalorij, od 3500 do 4000. Vse energije ne morejo porabiti, zato se ostanek nalaga v telesu, toksini se odlagajo in odpadni produkti zakisajo telo. Stanje organizma vodi do simptomov in znakov artritisa oziroma poslabšanja le teh. Priporočljiva dieta takšnega bolnika je nizkokalorična, z zmanjšanim vnosom ogljikovih hidratov. Dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov naj vsebuje dovolj vitaminov in mikrohranil, kot so kalcij, fosfor in železo. Skrbeti moramo, da uživamo čim manj živil, ki zakisajo telo. V prehrano je potrebno vključiti veliko solat in vsaj dva obroka kuhane zelenjave dnevno. Vsaka dva meseca naj bi imeli post, ki vključuje le pitje sadnih in zelenjavnih sokov.

Hrana, s katero poslabšamo simptome in znake artritisa

bela moka ni dobra za artritisBela moka

Živila z bele moke zaradi visoke vsebnosti enostavnih ogljikovih hidratov pripomorejo k zakisanosti telesa. V procesu presnove le teh se namreč ustvarjajo snovi, ki spreminjajo pH telesa.

 

beli riž ni dober za artritisRiž

Beli riž ima prav tako kot moka, visoko vsebnost enostavnih ogljikovih hidratov. Bolje je izbrati rjavi riž oziroma polnozrnati riž, ki vsebuje tudi vlaknine in rudninske snovi. Z uživanjem tega zmanjšamo vpliv na vnetje v telesu.

slaščice škodujejo pri reumatoidnem artrtisuSlaščice

Najbrž se je težko odreči slaščicam, vendar je znano, da uživanje sladkorja škoduje osebam z revmatskimi obolenji. Rafinirani sladkorji spodbujajo izločanja vnetnih mediatorjev oziroma posrednikov vnetja, imenovanih citokini. To so molekule, ki spodbujajo vnetje. Sladkor je prisoten vsepovsod, tudi na mestih, kjer ga ne pričakujete. Tako kupujte čim manj vnaprej pripravljenih živil, ki vsebujejo velikega sovražnika za vaše zdravje.

meso lahko škoduje pri revmatoidnem artritisuMeso in mesni izdelki

Meso ne povzroča artritisa, vendar poslabša njegove simptome. Prav tako lahko prehrana, bogata z mesom, sproži nenadna poslabšanja bolezni. V zadnjem času posebej izpostavljajo škodljivosti rdečega mesa.

ocvrta hrana se ne priporoča pri slabokrvnostiNasičene maščobe

Nasičene maščobe sprožijo vnetje maščobnega tkiva v telesu in vplivajo na poslabšanje vnetja v primeru artritisa. Iz prehrane je potrebno izločiti pico, ocvrto hrano in druge vire slabih maščob.

 

V sirih se nahaja ogromno nezdravih maščobSir

V sirih se nahaja ogromno nezdravih maščob. Razen če niste sigurni, da je sir pridelan v skladu s smernicami ekološke pridelave in je prost dodatkov maščob, se sirov izogibajte. Sicer vnos le omejite.

sojina omaka - Natrijev glutamatNatrijev glutamat

Ta aditiv najdemo v azijski hrani, sojini omaki in nekaterih drugih orientalskih jedeh. Dodajajo ga zaradi ojačanja okusa, v telesu pa sproža kronično vnetje po dveh različnih fizioloških poteh. Prizadene tudi zdravje jeter. Na embalaži ga pogosto najdete v obliki okrajšave MSG (mono-sodium glutamate).

AspartamAspartam

Je umetno sladilo, prisotno v več kot 4000 različnih izdelkih širom sveta. Je nevrotoksin, ki prizadene možgane. V primeru občutljivosti na kemikalijo se odzove imunski sistem, ki napade tujo snov in sočasno sproži vnetni odziv.

Gazirane pjače poslabšajo simtome artritisaGazirane pijače

V pijačah z mehurčki se skriva sovražnih acidobaznega ravnotežja številka ena. Ogljikov dioksid in številni drugi škodljivi dodatki, da ne omenjamo obilice sladkorja, pripomorejo k zakisanosti telesa, zato uživajte le s pogledom nanje. Še bolje je, da jih odstranite iz gospodinjstva in se v trgovini raje obrnete na drugo stran.

kava škoduje rematoidnemu artritisuKava

O učinkih na kislost telesa, ki jih povzroča kava, smo že pisali. Tako je pomembno, da kave ne uživate, posebej če imate vnetne spremembe v telesu.

 

Hrana, ki lajša simptome in znake artritisa


Posebej priporočljivo za obolele z artritisom je uživanje presnega zelja, korenčka, zelene, kumaric, endivije, čebule, radiča, paradižnika in vodne krešeZelenjava

Posebej priporočljivo za obolele z artritisom je uživanje presnega zelja, korenčka, zelene, kumaric, endivije, čebule, radiča, paradižnika in vodne kreše. Od kuhane zelenjave koristijo šparglji, rdeča pesa, cvetača, korenje, zelena, gobe, čebula, grah, fižol, špinača, buče, paradižniki in repa.

Sokovi iz zelenjave so namenjeni razkisanju telesa.Zelenjavni sokovi

Sokovi iz zelenjave so namenjeni razkisanju telesa. Imajo namreč alkalen učinek in pomagajo zmanjšati breme toksinov ter škodljivih snovi, ki se nalagajo v sklepe. Posebej dobro učinkujejo sokovi iz zelene listnate zelenjave pomešani s korenčkovim ali sokom iz zelene ter rdeče pese.

Poseben encim v ananasovem soku skrbi za urejanje acidobaznega ravnotežja. Imenuje se bromelainSadni sokovi

Poseben encim v ananasovem soku skrbi za urejanje acidobaznega ravnotežja. Imenuje se bromelain in zmanjša oteklino ter vnetje, ki je prisotno pri revmatoidnem artritisu.

 

Vitamini iz skupin A in D pomembno pripomorejo k zmanjšanju simptomov artritisaVitamini A in D

Vitamini iz skupin A in D pomembno pripomorejo k zmanjšanju simptomov artritisa, saj preprečujejo okužbe. Pomaranče, papaje, korenje, polnomastno mleko, maslo, zelena listnata zelenjava, paradižnik in banane so bogat vir vitamina A. Vitamin D pridobimo z zmernim sončenjem, petnajst minut dnevno, na toplem in ne vročem soncu.

Ribe naj bi bile na jedilniku obolelega za artritisom vsaj dva do trikrat tedenskoOmega 3 maščobne kisline

Ribe naj bi bile na jedilniku obolelega za artritisom vsaj dva do trikrat tedensko. Omega 3 maščobne kisline delujejo antioksidativno in protivnetno. 


zaćimbeZačimbe in zelišča

Protivnetno delujoča zelišča in začimbe so česen, kurkuma, ingver, cimet, kajenski poper in čili.

 

Snov, ki deluje kot oksidant in se skriva v zelenem čaju, blokira nastajanje molekul, ki so odgovorne za sklepne spremembe pri revmatoidnem artritisu.Zeleni čaj

Snov, ki deluje kot oksidant in se skriva v zelenem čaju, blokira nastajanje molekul, ki so odgovorne za sklepne spremembe pri revmatoidnem artritisu.

 

Druga priporočila

Redna zmerna telesna vadba je zelo priporočljiva, saj izplavlja toksine in poskrbi za normalno telesno obremenjenost s hranili. Pripomore k ohranjanju normalne telesne teže, kar je pri zdravljenju artritisa zelo ugodno. Povečana telesna teža namreč negativno vpliva na celoten organizem, poleg tega je tudi obremenitev sklepov večja. Koristni so že sprehodi, saj se predihamo, razgibamo sklepe in poskrbimo za normalno gibanje črevesja. To preprečuje zaprtje, ki je dejavnik tveganja za zadrževanje toksinov v telesu in nalaganje le teh v tkiva.

Izogibanje mrazu je pomembno za praktično vse obolele za revmatskimi boleznimi. Mraz negativno vpliva na revmatske spremembe, zato moramo poskrbeti za zadostno toploto, kar je še posebej pomembno v zimskih mesecih. Hlajenje sklepov je dovoljeno le v primeru nenadnega vnetja, le to sicer hitro izzveni in po tem se moramo hladu ter prepihu čim bolj izogibati.

Notranji prostori morajo biti prezračeni. Svež zrak ugodno vpliva na oksidativne sposobnosti telesa in poskrbi za ravnotežje kislin in baz v telesu. V zadušljivem prostoru se namreč nabira ogljikov dioksid, ki ob velikih koncentracijah povzroča zakisanje telesa. Sobe je potrebno zračiti vsaj na dve uri, v manjšem stanovanju ali ob več stanovalcih pa še pogosteje.

Počitek je prav tako zelo pomemben. Oboleli ne smejo preizkušati svojih meja, ne smejo pretiravati z delom, kot tudi ne s prekomerno telesno aktivnostjo.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Yang Hu et al. Sugar-sweetened soda consumption and risk of developing rheumatoid arthritis in women. July 16, 2014. American Journal of Clinical Nutrition.

Rashmi Singh et al. Green tea polyphenol epigallocatechin-3-gallate: inflammation and arthritis. PMC. Published online 2010 May 10. Pridobljeno na spletu, 5. Avgusta 2016. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3146294/