Migrena

Zdravilna hrana

▪ sadje in zelenjava

▪ niacin

▪ kava

Škodliva hrana

▪ bela moka

▪ sladkor

▪ slaščice

▪ mesni izdelki

▪ sir

▪ mastna hrana

▪ konzervirana hrana

▪ dodatki in druge snovi

Osnovno o migreni 

Migrenski tip glavobola je znan že iz zapisov starih ljudstev. Za migrenami so trpele nekatere znane osebe, kot so Cezar, Darwin in Freud. Predvideva se, da ima migreno približno deset odstotkov svetovnega prebivalstva, pogosteje se pojavlja v razvitem svetu. V Sloveniji migrene prizadenejo 25 odstotkov žensk in enega od 12 moških. Nekateri ljudje trpijo za močnimi in pogostimi simptomi migrene, spet drugi jo imajo le občasno, ali med napadi mine celo nekaj let. Postavitev diagnoze je lahko dolgotrajen proces, saj je potrebno poleg natančnega opisa bolečine in pridruženih simptomov zdravniku podati tudi vzorec pojavljanja glavobolov. Preiskava za diagnostiko obolenja ne obstaja, prav tako ne poznamo posebnih zdravil, ki bi ozdravila migreno. Obstaja nekaj sredstev, ki pripomorejo k zmanjšanju pridruženih simptomov, kot so protibolečinska sredstva, zdravila proti slabosti in druga. Lajšanje obolenja je osredotočeno predvsem na zmanjševanje dejavnikov tveganja, med katerimi so pomembni tudi prehranski dejavniki.

Simptomi in znaki

Migrena je močan glavobol, ki se pogosto pojavlja enostransko, najpogosteje v bližini senc oziroma v področju nad ušesi. Lahko se pojavi obojestransko, redkeje se pojavi tudi kjer koli v področju glave. Spremljajo jo različni simptomi, kot so slabost, preobčutljivost za svetlobo, zvok, vonjave, slaba koncentracija, povečano potenje, spremembe zaznavanja temperature okolice, bolečine v trebuhu ali povečano tiščanje na vodo. Pred migreno se lahko pojavi aura, ki napoveduje napad bolečine. Aura je različnih oblik, lahko se pojavijo vzorci svetlobe, pomanjkanje energije oziroma omotica, slušne zaznave ali predhodni sunki blažje bolečine, ki se nato razvijejo v migrenski napad. Opozorilni znaki približujočega se migrenskega glavobola so tudi okorelost v vratu, ramenskem obroču ali udih, občutek ščemenja oziroma mravljinčenja, težave z govorom in izjemno redko izguba zavesti. Po auri se v roku 15 minut do ene ure pojavi migrena. Nekateri pred napadom ne zaznavajo simptomov aure. Bolečina pri migreni je lahko zmerna do zelo huda, razbijajoča in se  načeloma ob premikanju poslabša. Čez celotno obdobje trajanja napada se lahko bolečina pomika na druga področja glave.

Vzroki

Migreno po najnovejših hipotezah povzroči sprememba ravni nevronskih prenašalcev v možganih. Znano je, da se zniža nivo serotonina, kar lahko vodi do nenadnega skrčenja možganskih žil, ki tako dovajajo manj kisika v možgansko tkivo. Te spremembe najverjetneje povzročajo simptome aure. Po skrčenju sledi nenadno raztezanje žil, ki privede več krvi v možgane, vendar pa je najverjetneje ravno to vzrok za nastanek migrenske bolečine. Dejavniki tveganja za razvoj migrenskih glavobolov so hormoni, zaradi česar je obolenje prisotno pri večjem odstotku žensk. Le te opažajo, da je lahko migrena pogostejša okrog časa menstruacije, ko se znižajo vrednosti estrogenov. Z migreno povezujejo še druge dejavnike, ki so čustveni, telesni, okoljski, medicinski in prehranski. Prehranski sprožilni dejavniki so pomanjkanje hrane, pozni ali neredni obroki, dehidracija, uživanje alkohola, nekaterih prehranskih dopolnil, kofeina ter določene hrane, kot so citrusi, čokolada in sir.

Dieta

Kar se tiče prehrane in prehranskih navad, je ob znanih napadih migrene potrebno paziti na ustrezni kalorični vnos. Če vnašamo manj energije, kot je dnevno potrebujemo za potek fizioloških funkcij telesa, se to odraža v poslabšanju simptomov in pogostejši pojavnosti napadov, ki trajajo dlje. Dolgotrajne nepravilno izvedene diete oziroma hitro hujšanje se zato odsvetujejo. Hrano jemo počasi, jo dobro prežvečimo in namesto nekaj večjih obrokov čez dan uživamo več manjših obrokov. Zdravila, ki lajšajo bolečine ali slabost pripomorejo k začasnemu izboljšanju simptomov, vendar se zaradi uporabe le teh pogostost napadov, njihovo trajanje in intenziteta ne spremenijo. Sprememba prehrane deluje neposredno na vzroke, ki pripomorejo k razvoju migrene.

Prehrano pričnemo spreminjati z izvajanjem dva do tridnevnega posta, pri katerem uživamo le pomarančni sok. Popiti moramo zadostno količino tekočin, zato se priporoča kozarec pomarančnega soka, 2dcl, vsaki dve uri z začetkom takoj po zbujanju. Želimo pridobiti čim več hranljivih snovi iz pomaranč in hkrati vnesti čim manj škodljivih, zato je najbolje, da kupimo ekološko pridelane pomaranče. Zaradi velike neobstojnosti vitamina C, vsaki dve uri stisnemo sveži sok ene pomaranče in ga pomešamo z 2dcl mlačne vode. Ta proces je pomemben zaradi čiščenja odpadnih in toksičnih snovi iz telesa. Posta ne izvajamo dlje kot je priporočeno, da ne pride do pomanjkanja energije. Po obdobju posta preidemo na dieto s sadjem, ki naj traja maksimalno pet dni. Na dieti uživamo sveže sočno sadje, kot so jabolka, hruške, grozdje, grenivke, pomaranče, ananas, breskve in melone. Kot že prej omenjeno, izbiramo sadje, pridelano na zdrav način, ki ne vsebuje ostankov pesticidov, lahkotopnih gnojil, antibiotikov ter drugih snovi, ki se sicer uporabljajo v konvencionalni pridelavi. Ob uživanju grenivk bodimo pozorni, saj lahko vplivajo na presnovo številnih zdravil.

Hrana, ki škoduje

Bela moka in izdelki iz nje so v zadnjem času velikokrat omenjeni kot škodljivo živilo. Bela moka

Bela moka in izdelki iz nje so v zadnjem času velikokrat omenjeni kot škodljivo živilo. Žal škodujejo tudi osebam, ki trpijo za migrenami. Enostavni ogljikovi hidrati namreč vplivajo na visoka nihanja krvnega sladkorja, kar se je izkazalo kot močan dejavnik tveganja za razvoj migrene.

sladkor ni dober za žileSladkor

Sladkor je prisoten praktično povsod. Tako se svetuje, da se izogibamo sladkorji v največji možni meri. To lahko dosežemo na različne načine, na primer, da ne sladkamo čaja ter jedi in da izbiramo živila z manj sladkorja. Uživanje velikih količin sladkorja je povezano s pogostejšimi migrenskimi glavoboli in več pridruženimi simptomi.

Včasih se je sladkemu težko upreti, vendar si moramo predočiti, da imajo slaščice veliko aditivov, konzervansov, barvil, arom in drugih snovi, ki nam prav nič ne koristijo. Slaščice

Včasih se je sladkemu težko upreti, vendar si moramo predočiti, da imajo slaščice veliko aditivov, konzervansov, barvil, arom in drugih snovi, ki nam prav nič ne koristijo. V telo jih vnašamo v velikih količinah že z drugimi živili, slaščice pa jih na splošno vsebujejo v največji meri.

V predelanih mesninah najdemo snovi, ki lahko poslabšajo stanje pri migreni.Mesni izdelki

V predelanih mesninah najdemo snovi, ki lahko poslabšajo stanje pri migreni. To so predvsem dodatki, ki se nahajajo v hrenovkah, paštetah ter drugih mesnih izdelkih. Nekateri so mnenja, da lahko že meso samo po sebi vpliva na pridružene težave pri migreni, vendar povezava ni dokazana. Kadar torej nakupujemo, izberimo nepredelano meso, po možnosti iz ekološke pridelave.

plesniv sirSir

Vrste sira, ki vsebujejo plesni ali tisti, ki so dolgo časa zorjeni, so velikokrat razlog za začetek migrene. Spremljajte vzorec pojavljanja le te in hkrati vodite dnevnik prehrane, da lahko morebiti najdete povezavo med uživanjem sirov in napadi.

Slabe maščobe vplivajo na zakisanje telesa ter zmanjšujejo antioksidacijski potencial telesa. Mastna hrana

Slabe maščobe vplivajo na zakisanje telesa ter zmanjšujejo antioksidacijski potencial telesa. Kisikovi prosti radikali lahko poškodujejo žilje, kar velja tudi za žile v možganih, zato se izogibajmo pretiranemu uživanju slabih maščob. Namesto teh lahko izberemo maščobe, ki vsebujejo veliko omega 3. Le te pripomorejo k izboljšanju zdravja žilnega sistema.

predpripravljena hrana škoduje artereoskleroziKonzervirana hrana

Pri konzerviranih živilih je več različnih dejavnikov tveganja. To je tako sladkor, ki pa se v konzervah nahaja v družbi še ostalih snovi. Konzervansi, ki ohranjajo trajnost živilom so žal v veliki meri povzročitelji slabših izidov migrene, ki lahko traja dlje.

Adetivi1Dodatki in druge snovi

S pojavom migrene so povezana umetna sladila, sulfiti, ojačevalci okusov in mononatrijev glutamat. Prav tako niso nedolžna nekatera zelišča in začimbe, ki so lahko pri nekaterih vzrok za začetek migrenskega glavobola. Sulfite najdemo v vinu in suhih sadežih.

Hrana, ki pomaga

sadje in zelenjavaSadje in zelenjava

Antioksidanti, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi imajo velik vpliv na ohranjanje zdravja srčno žilnega sistema. Ker v nastanku migrene veliko vlogo igra prav ožilje, je pomembno, da skrbimo za zdrave stene žil. Te se lahko namreč ob dolgotrajni slabi prehrani poškodujejo, kar še poslabša izide pri migrenskem napadu, kot so čas trajanja in pridruženi simptomi.

B3 niacinNiacin

Izkazalo se je, da k olajšanju simptomov pripomore niacin, vitamin iz skupine B. Kadar želimo dvigniti nivo določenega B vitamina v telesu, je potrebno uživati celotno skupino le teh, torej B kompleks. Nadomeščanje le enega izmed njih lahko namreč privede do spremenjenih vrednosti ostalih iz skupine.

KofeinKava

Kofein, ki se nahaja v kavi in drugih pijačah, igra v primeru migrene dvojno vlogo. Ob rednem uživanju ter prekomernem pitju se lahko pogostost pojavljanja migren celo podvoji. Vendar lahko po drugi strani kofein uporabimo v svoj prid, kadar nismo pod njegovim nenehnim vplivom. Kofein deluje tako, da zoži razširjene žile in lahko tako ob zaužitju v času prvih znakov, kot je aura, prepreči nastanek migrene. Svetuje se, da ob zaznani auri popijemo skodelico kave ali druge pijače, ki vsebuje kofein, ter se nato uležemo  v temen, miren prostor. Trajanje migrene lahko na tak način omejimo na eno uro ali manj. V obdobju aure naj bi pomagali tudi analgetiki.

Druga priporočila

Napade migrene poslabša dehidracija, zato je potrebno uživati zadostne količine tekočin. Dobro je, da manjše količine porazdelimo čez celoten dan, saj se večja količina popite vode ne absorbira v celoti, temveč se direktno izloči. Meja za popolno absorpcijo je, odvisno od osebe, od tri do pet dcl tekočine naenkrat. 

Priporoča se vodenje zdravega načina življenja, v katerega je vključena tudi redna zmerna telesna dejavnost. Dva do trikrat tedensko se priporoča katera koli izmed aerobnih aktivnosti, kot so tek, plavanje, kolesarjenje ter en do dvakrat tedensko ukvarjanje z eno izmed številnih sprostitvenih tehnik, kot so joga, tai chi, qigong, meditacija in ostale. Za sprostitev so odlične tudi tople kopeli za noge, tople obloge preko trebuha ali ob hrbtenici. Kadar se napad že prične, lahko v nekaterih primerih težave omili v toplo vodo namočena brisača, ki jo ovijemo okrog vratu in jo pustimo ovito, dokler še čutimo toploto.

Skoraj vsi oboleli z migreno imajo v času napada potrebo po miru, tišini in zaradi občutljivosti na svetlobo, se veliko bolje počutijo v temnem prostoru. V času napada prija, da se oboleli uleže in v miru počaka, da bolečina in pridruženi simptomi prenehajo. Razumevanje, da lahko vsak gib ali sprememba položaja, zvok ali svetloba na obolelega zelo vplivajo, je še posebej pomembno za družinske člane oziroma bližnje. V času migrenskega glavobola je za obolelega bistvenega pomena, da mu pomagate in ponudite ozračje, v katerem bodo njegovi simptomi in znaki lahko minili brez težav.

 

Viri

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪  Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Migrena. Dostopno 20.10.2016 na spletnem naslovu: http://glavobol.com/kaj_je_glavobol/primarni_glavoboli/migrena/

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here