Hipertenzija – visok krvni tlak

Osnovno o hipertenziji

Hipertenzija ali prekomerno povišan krvni tlak je dejavnik tveganja za mnoge kronične bolezni. Pomembno je, da imamo krvni tlak v mejah normale, saj sicer tvegamo pojav hujših srčno-žilnih zapletov. Krvni tlak se meri v milimetrih živega srebra, kar označimo kot mmHg. Merimo zgornji in spodnji pritisk, ki označujeta delovanje levega srca. Zgornji tlak pomeni, da merimo krčenje levega dela srca, ki proizvaja višji pritisk, imenovan sistolni. Kadar se levi del srca sprosti, se krvni tlak zniža, ta tlak imenujemo diastolni. Vrednosti sistolnega in diastolnega tlaka zapisujemo v obliki sistolni/diastolni, na primer 123/75. Srednja vrednost normalnega krvnega tlaka je 120/80, blago zvišane vrednosti se gibljejo med 140/90 in 160/95mmHg. Zmerno povišan krvni tlak je vrednost sistoličnega tlaka nad 160mmHg in diastolnega nad 100mmHg. Tlak nad 180/115 je visoko povišan in če traja dolgo časa, je potrebno razmisliti o dolgotrajnem zdravljenju z zdravili za zniževanje krvnega pritiska. Ob morebitnih simptomih ali znakih je potrebno obiskati svojega osebnega zdravnika.

Znaki in simptomi

Simptomi pri blago ali zmerno povišanem tlaku so pogosto neopazni ali blagi. Zaradi tega jih lahko velikokrat zamenjamo za fiziološko dogajanje v telesu. Pri bolj občutljivih osebah se lahko simptomi pojavijo prej kot pri ostalih. Simptomi povišanega tlaka so lahko glavobol ob zbujanju, bolečnost rok, ramen in nog, razbijanje srca, bolečina v področju srca, pogosto siljenje na vodo, ponavljajoče se krvavitve iz nosne sluznice, nervoza, napetost, razdražljivost, povečana utrudljivost in nezmožnost zaspati kljub utrujenosti. Pridružene so lahko težave s prebavo, težave z dihanjem, in drugi manj pogosti simptomi. Dolgotrajen visoko povišan krvni tlak pomembno poveča tveganje za srčni infarkt, možganske inzulte in odstop mrežnice, kar so resna stanja, ki zahtevajo urgentno obravnavo.

Vzroki

Najbolj proučevana vzroka za povišan krvni tlak sta stres in nezdrav življenjski slog. Večkraten, kratkotrajen stres povzroči akutna obdobja povišanega tlaka, medtem ko dolgotrajna izpostavitev stresu vodi do kronično povišanega krvnega pritiska. K povišanju le tega pripomorejo tudi kajenje, redno uživanje kave in pravega čaja, gaziranih pijač z veliko vsebnostjo sladkorja ter procesiranih živil. Zaradi povišanega pritiska se sposobnost izločanja škodljivih snovi iz telesa pomembno zmanjša, kar vodi do nabiranja toksinov, po nekaj letih tudi v zamašitev žil zaradi nezadostnega izločanja maščob. Skupaj s povišanimi vrednostmi holesterola, debelostjo in ostalimi dejavniki tveganja se začnejo vrstiti nekatere kronične bolezni. Nezdravo prehranjevanje skupaj z nezdravim načinom življenja lahko sčasoma vodi v diabetes, aterosklerozo ter nekatera druga kronična presnovna obolenja. Nabiranje sočasnih zdravstvenih težav povzroči cikel, ki vodi do prezgodnje umrljivosti ter pomembno vpliva na kvaliteto življenja.

Omenili smo, da se pri dalj časa trajajoči hipertenziji osebni zdravnik povečini odloči za zdravljenje z zdravili. Zdravila so res nujna, v kolikor ne spremenimo življenjskih navad, saj se s tem izognemo povečanemu tveganju za pridružena obolenja. Veliko ljudi raje izbere pot, ki zahteva manj truda. Vendar se je potrebno zavedati, da zdravila ne odstranijo vzroka bolezni. V kolikor vzrok vztraja, se kljub zdravljenju pogosto pojavijo zapleti. Na primer, krvni tlak ob zdravljenju ponovno naraste in nato je potrebno povečati dnevno količino zdravil. Prekritje vzroka in ignoriranje pomembnosti spremembe življenjskega sloga pogosto vodijo tudi do izbruha težav na drugem mestu v telesu. Tako se lahko na primer pojavijo alergije, ki jih pred tem ni bilo, ali drugi simptomi, ki jih radi obravnavamo kot samostojne. Resnica je velikokrat v tem, da telo izraža stres na različne načine in če mu onemogočamo le to na en način, si bo izbralo drug način.

Dieta

Prehrana ima v okviru spremembe življenjskega sloga pomembno vlogo. Vnos škodljivih živil je potrebno čim bolj omejiti, hkrati pa poskrbeti za uživanje koristnih živil v zadostni meri. Ta so predvsem živila z visokim antioksidativnim delovanjem, ki varujejo pred prostimi kisikovimi radikali. Priporočena je vegetarijanska dieta, v kolikor pa se ne morete odreči mesu, pa znižajte uživanje le tega na dva do trikrat tedensko.

Hrana, ki pripomore k povišanim vrednostim krvnega tlaka

Sol

Kuhinjska sol oziroma natrijev klorid je za osebe s povišanim krvnim tlakom v normalnih količinah lahko škodljiva. Zato je potrebno dnevno porabo soli omejiti. Priporočena maksimalna dnevna doza soli je 1,5 grama. Veliko soli dobimo predvsem z uživanjem procesiranih ali vnaprej pripravljenih živil ter vložene zelenjave. Bolje je, da kupujemo sveže sestavine in si obroke pripravljamo sami doma.

Sladkor

Prehranjevanje z velikimi dnevnimi dozami sladkorja je povezano z visokim krvnim pritiskom. Priporočeno je, da vnos sladkorja omejimo. Ženske naj bi zaužile maksimalno 6 čajnih žličk sladkorja, moški pa 9 čajnih žličk dnevno.

Meso in mesni izdelki

Študija, ki je bila objavljena v eminentni reviji JAMA (Journal of American Medical Association) je pokazala zanimive rezultate. Osebe, ki preidejo na vegetarijansko dieto imajo v povprečju za 7 mmHg nižji krvni tlak, kot pred uživanjem brezmesne prehrane. Rastlinska živila ne vsebujejo veliko natrija, ki v povečanih količinah povzroča zviševanje pritiska. Po drugi strani vsebujejo veliko več kalija, kot živila živalskega izvora, kar vodi do boljših vrednosti tlakov. Prehod na vegetarijansko dieto torej pripomore k znižanju tlaka toliko, kot bi k temu pripomogla izguba 5 kilogramov telesne teže.

Nasičene in trans maščobe

Prehrana, ki vsebuje velike količine nasičenih in trans maščob, poviša LDL. Ta lipoprotein prenaša holesterol na periferijo žil in povzroča nabiranje plakov ter druge škodljive posledice. Visoke vrednosti LDL vodijo do poslabšanja visokega tlaka in pripomorejo k tveganju za koronarno bolezen srca.

Kava

Pitje kave povzroči nenaden porast krvnega pritiska. Ta lahko po kakšni uri ali dveh po zaužitju kave sicer pade pod normalno raven, saj kava pripomore k povečanemu izločanju tekočin iz telesa. Nihanja krvnega tlaka telesu ne prinašajo dobrobiti, prav tako lahko nenadno povišanje krvnega pritiska dvigne že tako visoke vrednosti v nevarne višine.

Alkohol

Pitje alkohola je lahko za hipertonike dvorezni meč. Manjše količine alkohola na dan (ena merica za ženske in dve za moške) lahko pomagajo znižati krvni tlak. Po drugi strani pa pitje večje količine alkohola vodi do povišanja tlaka. Dolgotrajno pitje večjih količin alkohola je povezano z neurejenimi vrednostmi krvnega pritiska. Alkohol zaradi svojih lastnosti ni primeren v kolikor jemljete zdravila za zniževanje tlaka. Zaradi velike vsebnosti kalorij lahko tudi vodi do nabiranja telesne teže.

Hrana, ki pomaga pri urejanju krvnega tlaka

Česen

Česen je znan kot eno izmed najučinkovitejših živil za zniževanje krvnega tlaka. S snovmi, ki jih vsebuje, širi majhne žile, kar pripomore k znižanju tlaka v celotnem srčno-žilnem sistemu. Poleg tega niža srčni utrip ter ureja srčno ritmično akcijo, v kolikor je ta neredna. Redno uživanje česna zmanjša simptome omotice, omrtvelosti in mravljinčenja udov, težav z dihanjem ter lajša težave z napihnjenostjo črevesa.

Kalij in kalcij

Povišan krvni tlak je vzročno povezan s količino kalija in kalcija, ki ga zaužijemo. Zadostne vrednosti teh mineralov v telesu poskrbijo za izločanje natrija iz telesa. Prekomerne vrednosti natrija povzročajo visok pritisk, zato moramo le te ohranjati v normalnih okvirih. Prehrana, bogata s kalijem zniža možnosti za nastanek hipertenzije. Poleg tega je ugotovljeno tudi, da osebe s hipertenzijo zaužijejo premalo kalcija.

S kalijem bogata živila so sladki krompir, banane, paradižnikova omaka, listi rdeče pese, stročnice, jogurt, školjke, suhe slive, korenčkov sok, melasa, ribe, soja, mleko, pomarančni sok ter nekatere vrste buč. Kalcij v večji meri vsebujejo mleko in mlečni izdelki, zelena listnata zelenjava, por, muškatna buča, česen, acai jagode, suhe slive, dateljni, suhe marelice, borovnice, jagode in kosmulje, mandlji, brazilski oreščki, sezam, pistacije ter bučna semena.

Manj maščob

Manj mastna živila pomembno vplivajo na nivoje krvnega tlaka. V kolikor uživate mleko in mlečne izdelke, je bolje kot polnomastne, izbrati manj mastne izmed njih. Tako še zmeraj zadostimo visokim telesnim potrebam po kalciju, a znižamo verjetnost visokih vrednosti LDL. Živila, ki vsebujejo veliko, predvsem nasičenih maščob, vodijo do kroničnih težav s tlakom, kar lahko sčasoma povzroči hujše zdravstvene zaplete.

Kvinoja

Visoko proteinsko polnovredno žito ima prijeten oreškast okus, vsebuje vrsto za zdravje ugodnih snovi, kot so fitonutrienti, poleg tega pa z uživanjem kvinoje zadostimo telesnim potrebam po magneziju. Čas kuhanja tega žita, ki znižuje krvni tlak, je za polovico krajši, kot čas, ki ga potrebujemo za kuhanje riža. Zadosti tudi potrebam oseb z glutensko preobčutljivostjo, saj le tega ne vsebuje.

Avokado

Sadež vsebuje minerale, ki znižujejo krvni tlak in za srce zdrave mononenasičene maščobe. Zeleno meso avokada, ki se skriva tik pod krhko ovojnico, vsebuje največjo koncentracijo naštetih snovi, zaradi tega je dobro sadež olupiti čim bolj na tanko.

Sok rdeče pese

Pesin sok zniža tlak v nekaj urah po zaužitju. Poleg pomembnih mineralov vsebuje veliko nitratov, ki sproščajo krvne žile in izboljšajo pretok krvi.

Jagodičevje

Gozdni sadeži vsebujejo veliko flavonoidov, ki so naravni zniževalci krvnega tlaka. Predvsem velja to za borovnice, maline ter jagode.

Drugi ukrepi, ki pomagajo pri hipertenziji

Izogibanje stresu in redna zmerna telesna vadba tako kot pri mnogih drugih zdravstvenih težavah, veliko pomaga tudi v primeru povišanega krvnega pritiska. Za sprostitev se lahko udeležite joge, meditacije, QiGonga in podobnih tečajev, ki vam pomagajo, da se naučite na produktiven način soočati z vsakodnevnim stresom.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Nitrate in beetroot juice lowers blood pressure. (2010, June 29). Pridobljeno na spletu, 24.7.2016: http://www.qmul.ac.uk/media/news/items/smd/31048.html

▪ Bellows, L., Moore, M. (2013, February). Diet and hypertension. Pridobljeno na spletu, 24.7.2016: http://extension.colostate.edu/topic-areas/nutrition-food-safety-health/diet-and-hypertension-9-318/