ALZHEIMERJEVA BOLEZEN

Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki se kaže kot slabšanje spominskih, miselnih in umskih funkcij. V ospredju Alzheimerjeve bolezni so znaki demence. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence.  V Sloveniji za posledicami te bolezni trpi več kot 32.000 bolnikov, v Evropi pa ima to bolezen skoraj 5 milijonov ljudi. Do leta 2050 se pričakuje, da se bo ta številka povečala na okoli 12 milijonov bolnikov. Z višjo starostjo narašča stopnja obolevnosti, medtem ko ljudje pod 65. letom redko zbolijo. Po 80. letu starosti pa ima demenco več kot 25% ljudi.

Znaki in Simptomi

Karakteristike Alzheimerjeve bolezni zajemajo postopno duševno poslabšanje, izgubo spomina in kognitivnih funkcij ter nezmožnost opravljanja vsakdanjih aktivnosti in opravil. Ti simptomi so povezani z zmanjšanjem nivoja acetilhonila, ki je glavni kemični transmitor osrednjega živčevja in je še posebno pomemben za spomin.

Vzroki Alzheimerjeve bolezni

Za Alzheimerjevo bolezen so značilne določene spremembe v možganih. Možganske celice začnejo propadati, v možganih pa se kopičijo nenormalne beljakovine. Možganskega tkiva je zato vse manj in manj, največ možganskih celic pa propade prav v področjih možganov, ki nadzorujejo miselne funkcije. Genetika je verjetno najpomembnejši dejavnik, ki določa komu se bo razvila Alzheimerjeva bolezen, vendar pa so prav tako pomembni tudi okoljski dejavniki in življenjski stil. Tveganje za nastanek bolezni predstavlja oksidativni stres, poškodbe glave, dolgotrajna izpostavljenost aluminiju in silikonu ter izpostavljenost ostalim okoljskim strupom. Še posebno nevarna naj bi bila izpostavljenost aluminijevim koncentratom, zato je pomembno, da se izogibamo vsem znanim virom aluminija: antacidom; antiperspirantom, ki vsebujejo aluminij; aluminijevim posodam in ponvam ter aluminijasti foliji za zavijanje živil. Večje tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni predstavlja tudi stres, ki s stresnim hormonom kortizolom preplavi vse telo in možgane. Pri nekaterih starejših ljudeh je stresni mehanizem naravnan tako, da so stresni hormoni ves čas zvišani. Ti hormoni motijo delovanje celic v predelu možganov, ki skrbi za spomin in mišljenje. Uravnavanje stresa in ostale tehnike sproščanja so zato kot preventiva priporočljive skozi vse življenje. Možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni poslabša tudi slaba prehrana, s pretiranim vnosom transmaščob in slab bioritem, ki nam ne omogoča izpostavljenosti jutranji in dnevni svetlobi.

Dieta

Več študij je pokazalo, da so pri starostnikih miselne funkcije močno povezane s prehranskim statusom. Boljši kot je prehranski status, višje so miselne funkcije. Glede na to, da je prehransko in vitaminsko pomanjkanje pri starejših osebah zelo pogosto, je možno sklepati, da je vzrok oslabljenih možganskih sposobnosti prav v premalo kvalitetni prehrani. Ker je oksidativni stres pomemben faktor pri tveganju za razvoj in napredovanje Alzheimerjeve bolezni in ker antioksidanti (na primer vitamin C in E ter betakaroten) preprečujejo nastanek Alzheimerjeve bolezni, je zelo pomembno, da naša prehrana vsebuje veliko zelenolistna in močno obarvane zelenjave (korenček, pravi jam, buče) ter sadje, ki je bogato s flavonoidi (citrusi, vse vrste jagod, češnje). Mediteranska dieta  poleg zmanjševanja tveganja za srčne bolezni zmanjšuje tudi upad kognitivnih sposobnosti in tveganje za sindrom demence, ki je lahko posledica različnih bolezenskih stanj in ni enak demenci. Pomembno je, da v prehrano vnašamo ribe in olivno olje, da alkohol uživam občasno in zmerno (priporočljivo je predvsem rdeče vino) ter da jemo veliko neškrobnate zelenjave in sadja. Za preprečevanje razvoja in napredovanja Alzheimerjeve bolezni je zelo pomembna tudi folna kislina in vitamin B₁₂, ki ga je potrebno dodajati v prehrano.

Prehranski dodatki, ki pripomorejo k ohranjanju in izboljšanju možganskih funkcij

Vitamini, minerali in antioksidanti

antioksidanti za boljše delovanje možganAntioksidanti

Za napade prostih radikalov je še posebej občutljivo možgansko tkivo. Pri bolniki z Alzheimerjevo boleznijo naj bi bila aktivnost prostih radikalov večja, zaradi česar imajo antioksidanti pomembno varovalno vlogo. Najpomembnejši antioksidanti za možgane sta vitamina E, C in selen. Ljudem z Alzheimerjevo boleznijo pogosto primanjkuje vitamina E, ki je eden najmočnejših naravnih antioksidantov, dodatki ali mešanice vitaminov E, C, koencimom Q10, B kompleksov in selenom pa dokazano upočasnijo napredovanje Alzheimerjeve bolezni.

cink za boljše delovanje možganCink

Nekatere študije so pokazale povezanost med pomanjkanjem cinka in Alzheimerjevo boleznijo. Tega minerala je bilo namreč zelo malo v spominskem centru možganov obolelih. Cink med drugim preprečuje tudi nalaganje svinca in ostalih toksičnih kovin, ki lahko povzročijo zaplete v možganih, ki so značilni za Alzheimerjevo bolezen.

za boljše delovanje možganKoencim Q10

Koencim Q10 predstavlja osnovo za antioksidativno delovanje. Ker je oksidativni stres eden izmed dejavnikov, ki močno vplivajo na razvoj Alzheimerjeve bolezni je dodajanje koencima Q10 zelo priporočljivo pri bolnikih z demenco.

magnezij za boljše delovanje možganMagnezij

Magnezij varuje pred stresom in pred starostnim propadanjem možganskih celic.

 

b vitamin za bolše delovanje možganVitamin B

B vitamini so pomembni za normalno duševno delovanje in imajo veliko vlogo pri možganskih funkcijah, zato so posebno priporočljivi pri starejših osebah. Pomanjkanje vitaminov B, posebno vitamina B₁ in B₁₂, lahko povzroči bolezenske znake, ki so podobni Alzheimerjevi bolezni. Vitamin B₁ pripomore k izboljšanju miselnih funkcij pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo ali pa pri starostnem upadu miselnih funkcij. Pomanjkanje vitamina B₁₂  pa je še posebno pogosto med starejšimi ljudmi in vsak, ki kaže znamenja demence bi moral v prehrano dodajati vitamin B₁₂.

Koristni hormoni

melatonin za boljše delovanje možganovMelatonin

Melatonin je hormon in antioksidant, ki uravnava naš bioritem. Melatonin varuje možganske celice pred poškodbami, ki jih povzročajo težke kovine. Zdravljenje z melatoninom preprečuje škodljive posledice oksidativnega stresa in sprostitev beta amiloidnih proteinov (proteini, ki jih najdemo v možganih oseb z Alzheimerjevo boleznijo) zaradi kobalta. Kobalt je težka kovina, ki je pogosto najdena v previsokih nivojih pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, zaradi česar je melatonin pomemben pri preventivnem zdravljenju. Ena izmed raziskav je pokazala, da dodajanje melatonina tik pred spanjem osebam z Alzheimerjevo boleznijo pomaga pri izboljšanju spanca in zmanjšuje nočno aktivnost, ki je pogosto spremljevalni pojav bolezni. Prav tako se je v študiji izkazalo, da so se bolnikom po dodajanju melatonina izboljšale kognitivne funkcije. Melatonin izjemno pomaga tudi pri uravnavi cirkadianega ritma, ki je pri Alzheimerjevi bolezni skoraj vedno moten. Cirkadiani ritem vpliva na ritem spanja in budnosti, telesno temperaturo, pozornost in produkcijo hormonov, kar je izjemno pomembno za zdravo in kvalitetno življenje.

Aminokisline

L-karnitin za boljše deelovanje možganovL – karnitin

Je aminokislina, ki nastaja v vseh celicah in zelo verjetno upočasnjuje duševno propadanje, ki spremlja Alzheimerjevo bolezen.

 

Zelišča

ginko biloba za boljše delovanje možganovGinko biloba

Ginko biloba ali dvokrpi ginkovec je naravni antioksidant in pozitivno vpliva na ožilje ter povečuje pretok krvi v možganih in nogah. Zaradi boljše prekrvavitve v možganih izboljšuje spomin in lajša znake senilnosti. Bolezni sam po sebi sicer ne zdravi, vendar je učinkovit pri zaviranju duševnega propada v zgodnjem obdobju bolezni.

Kurkuma za boljše delovanje možganKurkuma

Kar nekaj eksperimentalnih študij je pokazalo, da kurkuma ščiti pred starostnimi poškodbami možganov in tudi pri Alzheimerjevi bolezni. Raziskave so pokazale tudi, da ima starejše prebivalstvo v ruralnih območjih Indije, ki zaužijejo velike količine kurkume najnižjo stopnjo Alzheimerjeve bolezni na svetu.

V zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni so našteti prehranski dodatki pripomogli k znatnem izboljšanju spominskih in miselnih funkcij, pomagali pa so tudi pri izboljšanju razpoloženja bolnikov. Če pa je Alzheimerjeva bolezen že močno napredovala, so napredki manj opazni. Glavni namen dodatkov pa je preprečevanje razvoja Alzheimerjeve bolezni, tudi če smo genetsko nagnjeni k njej.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

Cink:                                     15 – 50 mg / dan

Koencim Q10:                   30 – 100 mg / dan

L – karnitin:                       500 – 1000 mg / dan ma prazen želodec

Magnezij:                           350 – 500 mg / dan        

Melatonin:                        1 mg tableta pred spanjem

Vitamin B₁:                         1,4 – 3 mg / dan

Vitamin B₁₂:                       1000 mg / dan

Vitamin C:                          60 – 180 mg / dan

Vitamin E:                          10 – 30 mg / dan

Selen:                                  50 – 100 mcg / dan

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

Murray, M., Pizzorno, J. (2012), The Encyclopedia of Natural Medicine. Third Edition. New York: A Division of Simon & Schuster, Inc.

                              

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here