Zakisanost telesa – acidoza

Zdravilna hrana

▪ sadje

▪ citrusi

▪ listnata in korenasta zelenjava

▪ rozine

▪ špinača

▪ paradižnik

▪ mango

Škodliva hrana

▪ meso

▪ jajca

▪ kosmiči in živila z visokim deležem ogljikovih hidratov

▪ ribe

▪ ocvrta hrana

▪ kava

 

acidoza

Osnovno o acidozi

Ravnovesje kislin in baz v telesu zagotavlja nemoten potek fizioloških procesov. Neravnovesje prizadene številne funkcije telesa, zato obstajajo številni mehanizmi, ki skrbijo za normalne vrednosti pH. Vrednost pH je način merjenja kislinsko-baznega razmerja, ki se nekoliko razlikuje med telesnimi tekočinami. Normalne vrednosti pH krvi so tako med 7,35 in 7,45, kar ne velja za ostale predele telesa. Želodčni sok, na primer, ima vrednost pH 1, kar je podlaga za zelo kislo okolje, v katerem se presnavljajo živila do posameznih molekul. Tudi sluznice v telesu proizvajajo snovi, ki skrbijo za zaščito proti infektom in so kislega značaja. Prav tako je kisla koža, ki ima povprečno pH vrednost 5,5. Ko pogledamo bazične snovi v telesu, se lahko najprej ustavimo pri žolču in soku trebušne slinavke, ki sta odgovorna za alkaliziranje kisle vsebine, ko ta prispe iz želodca v dvanajstnik in nadaljuje pot po tankem črevesju. V kolikor se pojavi nepravilno delovanje jeter ali trebušne slinavke ima to lahko za posledico poškodbe prebavnega trakta, saj se ne izloča dovolj alkalnih snovi, ki bi poskrbele za ravnovesje pH.

Kadar govorimo o zakisanosti telesa, se osredotočimo na padec pH vrednosti krvi. Te so normalno zelo blizu nevtralne vrednosti (pH 7), a se nekoliko nagibajo k alkalnim vrednostim. Kadar bi lahko prišlo do spremembe pH krvi, se vključijo mehanizmi, ki poskrbijo, da do tega ne pride. Za vzdrževanje normalnih ravni med 7,35 in 7,45 so v prvi vrsti pomembna pljuča in ledvice. Pljuča z izločanjem ogljikovega dioksida med  dihanjem pripomorejo k ravnovesju kislin, ledvice pa z izločanjem bikarbonatnih ionov uravnovešajo baze. To sta le dva izmed načinov vzdrževanja normalnega pH, saj obstaja veliko tako imenovanih pufrov, ki so alkalne ali kisle snovi. Ti se izločajo ob normalnih pogojih, njihovo nastajanje in izločanje pa je pospešeno, kadar je to potrebno. V krvi se na tak način vzdržuje stalna vrednost pH.

Simptomi in znaki

Ko pride do zakisanja telesa se pojavijo različne posledice, kot so lakota, težave s prebavo, zgaga, bolečina za prsnico, slabost, bruhanje, glavobol, bolezni živčevja in utrujenost. Zaradi prekomernih količin kislin v telesu se lahko sčasoma razvijejo različne bolezni. Povezave z acidozo imajo ledvične in revmatske bolezni, bolezni srčno-žilnega sistema, spremembe na koži in vrsta degenerativnih obolenj. Zmožnost obrambe proti okužbam je znižana, prav tako je zmanjšana vitalnost. Posledično je telo bolj izčrpano in se težje obnavlja, kar privede do hitrejšega staranja.

Vzroki

Do spremembe pH krvi pride zaradi različnih vzrokov. Lahko so posledica bolezenskega dogajanja, kadar pride do presnovnih bolezni ali sprememb v delovanju določenih organov. Pogost vzrok tako imenovane zakisanosti telesa je tudi prehrana, o čemer se vse pogosteje govori v zadnjem času. Padec pH krvi sledi kmalu po zaužitju hrane, ki deluje v telesu kislo. Po tem se kmalu vključijo vsi mehanizmi za ohranjanje pH vrednosti, ki vzdržujejo pH vsaj 7,35. Kadar se dolgotrajno prehranjujemo z acidogeno hrano, se lahko zgodi, da mehanizmi za ohranjanje ravnovesja ne zmorejo več uravnovešati le tega. Pride do stalno prenizkih vrednosti krvi, ki povzročajo različne spremembe v telesu.

Dieta

Zakisanost kot posledico nepravilnega prehranjevanja lahko v popolnosti preprečimo s spremembo prehrane. Kadar je naša prehrana preveč kisla, znižamo vnos acidogenih živil, ter skrbimo za redno uživanje živil, ki v telesu delujejo bazično. Držali naj bi se načela, da mora naša prehrana biti količinsko sestavljena iz štirih petin alkalizirajočih živil ter ene petine acidogenih živil. Prehranjevanje na ta način pripomore k zadostnim vrednostim alkalnih snovi v telesu ter vzdržuje normalen pH krvi. Že predno se pojavi acidoza, se sprememba prehrane odrazi v večji vitalnosti organizma. Kadar pa se pojavi, velja, da hujša kot je zakisanost, več je potrebno uživati živil, ki delujejo bazično. Baze namreč uravnovesijo kisline in več kot uživamo bazičnih živil, bolj se stanje zakisanosti popravi.

Začetek urejanja stanja zakisanosti naj bi bil post s sokom svežih pomaranč, ki naj bi trajal tri dni. V tem obdobju se uživa sok razredčen z navadno vodo, da se doseže začetna sprememba metabolizma oziroma presnove. Pomarančni sok deluje bazično in ureja nivo pH in zaloge pufrov oziroma bazičnih tekočin, ki ob izločanju izničijo učinke kislin, se napolnijo. Iz telesa se v času postenja izplavijo velike količine toksinov in škodljivih snovi, ki prav tako kot acidogena živila vplivajo na zakisanje organizma.

Po tridnevnem postu sledi tri do pet dni uživanja izključno sadja. V treh do petih obrokih dnevno se uživa sočno sadje, kot so jabolka, hruške, breskve, papaja, grozdje, pomaranče in ananas. V primeru, da se stanje acidoze ne izboljša, oziroma se slabša, podaljšamo obdobje uživanja izključno sadja, dokler se simptomi ne umirijo.

Po začetnem izboljšanju simptomov se lotimo dolgoročne spremembe prehranjevanja. Ta zahteva red in sledenje priporočilom ter se odraža v urejenem pH krvi ter izginotju simptomov in znakov ter v nekaterih primerih tudi bolezni, ki so bile povzročene z uživanjem pretežno acidogenih živil. Za izboljšanje stanja organizma bomo tako morali pol ure pred zajtrkom popiti kozarec mlačne vode, v katero dodamo polovico sveže stisnjenega soka limete in čajno žličko medu. Pri zajtrku je obvezno potrebno zaužiti vsaj en kos sadja, priporoča se tudi redno pitje kozarca mleka z medom. Ob kosilu zaužijemo skledo solate z dodatkom korenovk. Popoldanski malici pridružimo kozarec soka iz citrusov, ob večerji pa zaužijemo skledo sveže ali pokuhane zelenjave, kot so repa, korenček, cvetača, jajčevci ali buče.

Hrana, ki zakisa telo in se je moramo izogibati

meso lahko škoduje pri revmatoidnem artritisuMeso

Vse vrste mesa in mesni izdelki delujejo v telesu kislo ter zmanjšajo rezerve alkalnih snovi v krvi in telesnih tkivih.

 

Prav tako kot meso, delujejo kisloJajca

Prav tako kot meso, delujejo tudi jajca, vendar je njihov učinek manjši, tako naj bi se v prehrani poraba jajc zmanjšala in ni potrebe po popolnem izključevanju iz jedilnika.

 

Ogljikohidratna živila se pri presnovi spreminjajo v snovi, ki porabljajo antioksidante ter bazične tekočine v telesuKosmiči in živila z visokim deležem ogljikovih hidratov

Ogljikohidratna živila se pri presnovi spreminjajo v snovi, ki porabljajo antioksidante ter bazične tekočine v telesu. Prekomerni porabi teh se je zato potrebno izogniti. Ogljikovi hidrati so povečini prisotni v prehrani v zelo velikih količinah. Skrivajo se v kruhu, pecivih, ostalih pekovskih izdelkih, slaščicah, krompirju, rižu, testeninah in lahko ob stalnem uživanju privedejo do težav z zakisanostjo. Spadajo med eno petino živil, ki naj bi jih količinsko zaužili za ohranjanje kislinsko-baznega ravnotežja.

Ribe sicer v prehrani oseba z acidozo lahko uživa, vendar naj količinsko štejejo med tisto petino živil, ki so acidogena. Ribe

Zaradi vsebnosti zdravih maščobnih kislin so ribe priporočene vsaj dva do trikrat tedensko pri skoraj vsaki bolezenski težavi. Vendar v presnovi le teh nastajajo tudi snovi, ki delujejo kislo. Ribe sicer v prehrani oseba z acidozo lahko uživa, vendar naj količinsko štejejo med tisto petino živil, ki so acidogena.

Pri presnovi ocvrtih živil se tvorijo kisle snovi in odpadni produkti, ki rušijo kislinsko-bazično ravnovesje še dolgo po zaužitju.Ocvrta hrana

Pri presnovi ocvrtih živil se tvorijo kisle snovi in odpadni produkti, ki rušijo kislinsko-bazično ravnovesje še dolgo po zaužitju. Redno uživanje ocvrte hrane ima za posledico stalne padce pH krvi, kar povzroča hitro praznjenje zalog bazičnih snovi in vodi v različne bolezni.

Kofein deluje v telesu kislo, zato redno pitje kave povzroča zakisanost.Kava

Kofein deluje v telesu kislo, zato redno pitje kave povzroča zakisanost. Tudi le občasna skodelica kave naj bi bila izključena iz življenja osebe, ki ima težave z acidozo, saj se po zaužitju začasno zelo zniža pH telesa, izpraznijo pa se tudi zaloge bazičnih snovi.

Hrana, ki pripomore k razkisanju telesa

Vse vrste sadja imajo po zaužitju bazični učinek.Sadje

Vse vrste sadja imajo po zaužitju bazični učinek. V presnovi le teh se ustvarjajo produkti, ki spodbujajo ravnovesje kislin in baz ter pomagajo napolniti rezerve alkalnih snovi v krvi in telesnih tkivih.

Izmed vseh vrst sadja imajo najboljši učinek proti zakisanosti citrusi.Citrusi

Izmed vseh vrst sadja imajo najboljši učinek proti zakisanosti citrusi. Čeprav sicer vsebujejo veliko kisline, se v njih skriva tudi veliko alkalnih soli.

 

Presna in kuhana zelenjava ter vrste, ki vsebujejo manj škroba, imajo v presnovi bazične produkte. Listnata in korenasta zelenjava

Presna in kuhana zelenjava ter vrste, ki vsebujejo manj škroba, imajo v presnovi bazične produkte. Izmed teh so še posebej koristne vrste zelene listnate zelenjave, rdeča pesa, korenček, cvetača, jajčevci in buče. Sladko sadje ima pozitivne učinke, ko je ravnovesje kislin še ohranjeno. V kolikor se giblje pH krvi pod 7,35 se je dobro izogibati sladkega sadja.

V rozinah se nahaja povečana količina alkalnih snovi, zato se v primeru acidoze priporoča uživanje okrog 100 gramov rozin.Rozine

V rozinah se nahaja povečana količina alkalnih snovi, zato se v primeru acidoze priporoča uživanje okrog 100 gramov rozin. Kisline, ki so tudi sestavni del tega suhega sadja, so med presnovo v popolnosti oksidirane in tako ne predstavljajo nobene nevarnosti za kislinsko-bazično ravnovesje.

Izmed zelene listnate zelenjave je še posebej koristna špinača. V njej se skrivajo velike količine kalcija in ostalih bazičnih snovi. Špinača

Izmed zelene listnate zelenjave je še posebej koristna špinača. V njej se skrivajo velike količine kalcija in ostalih bazičnih snovi. Poleg ohranjanja pH vrednosti krvi v območju normalnih vrednosti, pripomore špinača tudi k ustvarjanju telesnih zalog bazičnih tekočin.

Kljub okusu tega sadeža, ki bolj spominja na kislo, je paradižnik v osnovi alkalen. Paradižnik

Kljub okusu tega sadeža, ki bolj spominja na kislo, je paradižnik v osnovi alkalen. Po zaužitju se pH krvi poviša, nevtralizirajo se tudi kisle snovi, kot so fosfati, urea in amonijak. Priporočeno je redno uživanje paradižnika v solati, pomaga pa tudi v primeru toplotne obdelave, tako so koristne omake iz svežih paradižnikov.

V mangu se nahaja veliko kalija in magnezija, ki sta pomembni sestavini bazičnih tekočin v telesu.Mango

V mangu se nahaja veliko kalija in magnezija, ki sta pomembni sestavini bazičnih tekočin v telesu.

 

Druga priporočila

Pri acidozi, povzročeni z nezdravo prehrano, v bistvu naredimo največ s spremembo prehranjevalnih navad. K hitrejšemu okrevanju lahko pripomorejo dihalne vaje ter redna zmerna telesna vadba. Izberemo lahko jogo, tai chi ali druge oblike gibalnih vaj, saj vključujejo kombinacijo gibanja in dihalnih vaj ter zdravijo ne le telo temveč tudi dušo. Zaželeni so tudi dnevni sprehodi v naravi in izogibanje stresu, ki je eden izmed dejavnikov tveganja za porušenje ravnovesja kislin in baz v organizmu.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here