TEŽAVE S SPOMINOM

Se vam večkrat zgodi, da ne veste kam ste spravili dokumente? Ali pa si niste dobro zapomnili kako je že ime tistemu znancu, s katerim ste se zadnjič rokovali? Vas je danes telefonski klic opomnil, da ste bili ob 16.00 uri dogovorjeni v kavarni, vi pa ste doma pri popolnoma drugem opravilu? Težave s spominom so zelo pogoste. Več kot 2/3 oseb, ki so stare nad 65. let zase pravi, da imajo težave pri priklicu starejših podrobnosti in pri pomnenju novih podatkov. Nekateri ljudje težave s spominom jemljejo kot tako imenovano ‘senilnost’ in so mnenja, da je to pač pojav, ki ga prinesejo starejša leta. Drugim uhajanje informacij in pozabljanje predstavlja vzrok za preplah in zaskrbljenost. Pogosto se sprašujejo, če je to začetek Alzheimerjeve bolezni, demence ali kapi.

Slabši spomin je res spremljajoči pojav naravnega procesa staranja, vendar ni nujno neizogiben oziroma ni nujno, da je zelo izrazit. S staranjem se živčne celice v možganih nekoliko skrčijo, zaradi česar težje tvorijo povezave in zaradi česar je spomin nekoliko okrnjen. Znanstveniki pa kljub temu dejstvu trdijo, da so težave s spominom bolj kot s krčenjem možganskih celic povezane z izbiro življenjskega sloga. Pri večini oseb, ki imajo težave s spominom je mogoče to preprečiti ali vsaj nekoliko omiliti z uvedbo drugačnega življenjskega sloga, ki vključuje nekatere spremembe v prehrani, telesni vadbi in še nekaterih drugih življenjskih navadah. Velika večina ljudi, ki se pritožuje nad pozabljivostjo namreč nima nikakršnega resnega obolenja, temveč trpijo za tako imenovano podhranjenostjo možganov. Možgani morajo tako kot vsi drugi deli telesa prejeti zadostno količino kisika in drugih hranil, da pravilno delujejo. S kisikom in hranili mora možgane oskrbeti kri, ki potuje po telesu. Kemikalije, ki jih imenujemo nevrotransimetrji ali živčni prenašalci prenašajo signale po nevronih preko sinaps. Omogočajo, da možganske celice med seboj komunicirajo in ustvarjajo spominske povezave. Prav delovanje nevrotransmiterjev pa je najbolj odvisno od tega kako so prehranjeni s kisikom in drugimi hranilnimi snovmi. Možgani potrebujejo tudi visoke odmerke hranil, ki se učinkovito spopadajo s škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Od teh hranil so najbolj pomembne esencialne maščobne kisline, ki so nujne za zdrave celične stene možganskih celic. Esencialne maščobne kisline, izmed katerih je najpomembnejša DHA maščobna kislina izjemno pozitivno vplivajo na spomin in zbranost. Kadar je cirkulacija posameznika slaba, počasna in neučinkovita ter kri ni dovolj bogata s potrebnimi hranilnimi snovmi za dobro delovanje možganov, so rezultat večje ali manjše motnje spomina.

 

Poleg slabe prehranjenosti možganov s kisikom in drugimi hranilnimi snovmi k težavami s spominom pripomorejo še nekateri drugi dejavniki. Pogosto se vzrok skriva v uporabi določenih zdravil ali v kombinaciji različnih vrst zdravil, čeprav jih je predpisal zdravnik. Ljudje nad 65. letom starosti so velikokrat uporabniki vsaj enega predpisanega zdravila, pri tem pa se ne zavedajo, da med stranske učinke zdravila spadajo tudi težave s spominom. Drugi pogostejši razlogi za težave s spominom so še depresija, zdravstvene težave ščitnice ter sindrom kronične utrujenosti. K težavam s spominom lahko prispevajo tudi neprepoznane alergije na hrano, slaba prebava ter hormonsko neravnovesje. Najbolj problematično je hormonsko neravnovesje, ki nastane ob stresu. Takrat so ravni stresnega hormona kortizola zelo visoke, naše pomnenje pa je okrnjeno. Vzrok za slab spomin je lahko tudi hipoglikemija ali nizka raven glukoze v krvi, saj glukoza predstavlja glavni vir goriva za možgane. Tako imenovano ‘možgansko meglo’, pri kateri se posameznik težko zbere, razmišlja in izjemno veliko pozablja lahko pripišemo tudi sistemski kandidozi, torej stanju, ko se glivica kandida pretirano namnoži v telesu posameznika. Na težave s spominom močno vpliva tudi obremenjenost telesa s težkimi kovinami. Svinec, živo srebro in nekatere druge težke kovine vplivajo na kognitivne funkcije in prizadenejo spomin. Pretirano nakopičenost težkih kovin je ob spopadanju s slabim spominom smiselno preveriti s testom.

V nadaljevanju članka bodo predstavljene strategije spopadanja posameznika s težavami v spominu. V primeru, da boste nekaj tednov dosledno upoštevali vsa navodila in uvedli bolj zdrav življenjski slog, vaš spomin pa bo še vedno precej slab obiščite svojega osebnega zdravnika, ki bo izključil morebitna resnejša bolezenska stanja. 

Znaki in Simptomi

Znaki težav s spominov so nezmožnost priklica določenih informacij ter pozabljanje dogovorjenih obveznosti in dogovorov. Pri tem pa takšnega pozabljanja ne smemo mešati s pozabljanjem, pri katerem gre za hujše težave s spominom, na primer nezmožnost priklica imen družinskih članov in bližnjih prijateljev. Prav tako je pozabljanje, ki se pojavi po udarcu ali po poškodbi glave nekaj povsem drugega kot običajno, vsakodnevno pozabljanje. V obeh primerih (pozabljanje bistvenih informacij in težave po poškodbi ali udarcu) morate nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

Vzroki

Glavni vzroki težav s spominom so:

▪ slaba prehrana, ki vsebuje preveč nezdravih maščob in premalo bistvenih hranil

▪ prosti radikali

▪ premajhna aktivnost posameznika (tako psihična kot fizična)

▪ uporaba zdravil

▪ zloraba alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc

▪ nekatere nediagnosticirane zdravstvene težave osebe (kandidoza, obremenjenost s težkimi ▪ kovinami, depresija, demenca, težave s ščitnico, hipoglikemija)

▪ prehranske pomanjkljivosti (predvsem DHA esencialnih maščobnih kislin, vitamina B12 in folne kisline)

Dieta in življenjski slog

Pomembna in zdrava prehrana je bistvena za dobro delovanje možganov. Za vsakogar, za osebe s težavami s spominom pa še toliko bolj, je priporočljivo uživanje polnovredne in nepredelane hrane. Najbolje je, da so živila, ki jih kupujete organsko pridelana, saj ostala hrana vsebuje veliko kemikalij, ki na zdravje ne vplivajo dobro. Če vam je organsko pridelana hrana cenovno ali kako drugače nedostopna, vsako živilo pred jedjo dobro operite. Antioksidanti, na primer vitamin A, C in E bodo pomagali nevtralizirati škodljive učinke prostih radikalov na vaše možgane. Najboljši naraven vir antioksidantov je sadje in zelenjava, ki morata biti prisotna pri vsakem obroku. Za vnos vitamina E poskrbite z uživanjem pšeničnih kalčkov, ki jih lahko dodate v solate, žitarice ali sokove. Vitamin E boste dobili tudi z uživanjem oreščkov in semen. Pogosto težave s spominom povzroča pomanjkanje vitaminov B kompleksa. Zagotovite si jih z uživanjem kvašenih izdelkov, pšeničnih kalčkov, jajc in alge spiruline. Za izboljšanje cirkulacije, ki bo poskrbela za dobro prehranjenost možganov je pomembno izboljšati raven energije ter spodbujati razstrupljanje telesa. Pri tem vam je najbolj v pomoč redno pitje vode. Na vsaki dve uri spijte kozarec vode. Zelo pomembno je tudi uživanje dovolj velikih količin vlaknin, ki bodo prispevale k temu, da bo črevesje strupe in odpadne snovi potiskalo proti danki, kjer se bodo izločili, namesto, da bi se kopičili v telesu. Polnozrnate žitarice, posebno oves ter surova ali le rahlo kuhana zelenjava so izjemno bogati z vlakninami. Večkrat tedensko si privoščite ribe: losos, skuša in druge ribe iz čistih vodnih virov bodo poskrbele za preskrbo z esencialnimi maščobnimi kislinami. Če ste že starejša oseba, je zelo verjetno, da vaš prebavni trakt hranil ne bo tako učinkovito vsrkal. Za zadostitev potreb telesa po vitaminih in drugih hranilnih snoveh si pripravljajte sveže sokove iz zelenjave in sadja. Hranila iz sokov se vsrkajo neposredno v krvni obtok.

Poleg teh priporočil poskusite ugotoviti ali vam kakšno določeno živilo težave s spominom še okrepi. Alergijske reakcije na hrano se lahko kažejo v težavah z zbranostjo in spominom. Pogosto je vzrok pšenica ali mleko, ki ju lahko izločite ter opazujete ali se pri vas po izločitvi pojavi kakšno izboljšanje spomina. Če se spomin po določenem živilu poslabša ter izboljša, če to živilo prenehate uživati gre najverjetneje za neželeno reakcijo na hrano. Izogibajte se uživanju prepoznanega alergena. Zelo pomembno je tudi izogibanje hrani, ki vsebuje veliko holesterola ali nasičenih maščob, saj takšna hrana zavira učinkovito cirkulacijo. Izognite se tudi uživanju sladkorja ter predelanim živilom, saj takšna hrana ne vsebuje praktično nič vitaminov in mineralov, temveč celo izčrpava potrebne hranilne snovi možganskih celic. Alkohol uničuje možganske celice, povzroča dehidracijo in oblači um. Izogibajte se ga.

Za dober spomin ni pomembna samo prehrana. Vedno več raziskav kaže, da bolj kot uporabljamo možgane, boljše delujejo naše kognitivne funkcije, kot so pomnenje in priklic informacij. Intelektualne aktivnosti, ki zajemajo branje, razmišljanje, reševanje križank, igranje šaha ter druge dejavnosti bodo vaše možgane in spomin le krepile. Ne odpovejte se jim v starosti. Za dobro cirkulacijo pa poskrbite z redno, zmerno vadbo. Izberite si kakšno obliko vadbe, ki vsebuje tudi socialno komponento. Socialne interakcije namreč prav tako prispevajo k dobrem spominu.

Prehranski dodatki, ki pomagajo pri težavah s spominom:

Vitamini in minerali

antioksidanti proti kataraktiAntioksidanti

Izberite si formulo, ki vsebuje več antioksidantov, kot so selen, karotenoidi, vitamin C in drugi. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

 

MultivitaminiMutlivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek vas bo oskrbel z vsemi bistvenimi vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi, ki so pomembne za normalno delovanje možganov. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

B12Vitamin B12

Pomanjkanje tega vitamina je povezano s slabim spominom, zaradi česar je dodajanje v obliki prehranskega dodatka zelo priporočljivo.

 

B vitaminVitamini B kompleksa

Vitamini B kompleksa so izjemno pomembni za pravilno delovanje možganov, največkrat pa so pri osebah, ki imajo težave s spominom v pomanjkanju.

 

Zelišča

BrahmiBrahmi

Ta rastlina se je izkazala kot pomembno prehransko dopolnilo, ki izboljšuje spomin in zmožnost priklica informacij.

 

ginko bilobaGinko biloba

Ginko biloba izboljšuje cirkulacijo, kar prispeva k boljši preskrbljenosti možganov s hranilnimi snovmi. Izboljšuje spomin ter deluje tudi kot močan antioksidant.

 

LisičjakovciLisičjakovci

Lisičjakovci so razred rastlin, ki je soroden praprotnicam. Raziskave so pokazale, da dvigujejo nivo določenih snovi v možganih, ki so pomembne za dober spomin. Ekstrakt lisičjakovcev se priporoča tudi osebam, ki so diagnosticirane z Alzheimerjevo boleznijo. Izberite prehranski produkt, ki vsebuje ekstrakt te rastline in pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

Drugi dodatki

L-karnitin za boljše deelovanje možganovAcetil L – karnitin

Ta dodatek izboljšuje komunikacijo možganskih celic in spomin.

 

 

omega 3 deluje proti aritmijiEsencialne maščobne kisline

Dodatek esencialnih maščobnih kislin bo poskrbel za zadostno količino teh nujnih snovi za dobro in pravilno delovanje možganov. Zjutraj, na tešče zaužijte 1 do 2 žlici ribjega olja.

 

kloreraKlorela

Klorela je alga, ki močno spodbuja razstrupljanje telesa. Pomagala bo tudi pri izločanju težkih kovin. Najlažje jo zaužijete tako, da žličko klorele v prahu zmešate v okusen sadni ali sadno – zelenjavni smoothie.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Acetil L – karnitin: vzemite 500 mg trikrat dnevno

Brahmi: vzemite 300 mg odmerek dnevno

Ginko biloba: 120 mg dnevno vzemite dva do trikrat dnevno

 Vitamin B12: vzemite 800 – 1600 mcg odmerek dnevno

Vitamini B kompleksa: vzemite do 100 mg dnevno

 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here