Stres

Zdravilna hrana

▪ vitamini A

▪ vitamini B

▪ kalcij

▪ kalij

▪ magnezij

▪ jogurt in pinjenec

▪ melasa

▪ kalčki

Škodliva hrana

▪ bela moka

▪ sladkor

▪ meso v prevelikih količinah

▪ pekoča hrana

▪ sol v prekomernih količinah

▪ kofein

▪ alkohol

Praktično ni človeka, ki se ne bi občasno spopadal s stresom. Za nekatere so obdobja stresa že toliko pogosta, da se nanje navadijo in le stežka najdejo čas za sprostitev. Mnogi ljudje mislijo, da je stres nekako normalen in je pač del življenja. Vendar to mišljenje odraža naravnanost človeka na prilagajanje situacijam, tudi če te niso v sozvočju s tem, kar si sami želimo. Stres se pojavi šele, ko pridemo v situacijo, za katero se realno nismo odločili sami. Teh je lahko v modernem svetu seveda veliko, vendar so vsekakor v odvisnosti s tem, kako vsakodnevno delujemo.

Izraz stres je povzet iz fizike oziroma mehanike in predstavlja sposobnost prenašati velike količine napora oziroma mehaničnih sil. Ta definicija sicer zveni tako, da si jo lahko predstavljamo na več različnih načinov, tudi tako, da čim več kot prenesemo obremenitev, tem boljši smo. To je nekako postalo celo prepričanje v družbi, saj smo bolj uspešni, bolj napredni, bolj eno in bolj drugo, kadar imamo »trdo kožo« ki vse prenese. Vprašati pa se moramo pomembno vprašanje. Namreč koliko življenj bomo živeli in kako kvalitetno bo to eno, ki ga imamo na voljo? Tudi če verjamete v reinkarnacijo, se najbrž strinjamo, da je živeti neuglašeno življenje popolnoma brez smisla.

Reakcij na stres je veliko in vsak se po svoje odziva na preobremenjenost. Pri sebi je potrebno najti vzroke za to, da smo pod stresom in razmisliti, kaj lahko naredimo v sami situaciji ali izven nje, da se bomo počutili bolje.

Znaki, da nas premaguje stres in bolezenski simptomi

V vsem tempu, ki nas sili v funkcioniranje na deset tisoč obratih, se le redko vprašamo ali smo pod stresom. Za odgovor na to vprašanje si moramo najprej razjasniti znake in simptome, ki se pojavijo, kadar smo pod prevelikim pritiskom. Reakcije telesa na stres so posledica fizioloških procesov. Možgani in celotni živčni sistem postanejo prekomerno aktivni, sredi samega stresnega dogajanja se razširijo zenice, upočasni se prebava, v mišicah se poviša napetost in srce hitreje ter močneje črpa kri po telesu. Med samim stresnim dogajanjem se spremeni tudi hormonska slika, hormoni, kot je na primer adrenalin, se sprostijo v krvni obtok, kar sproži sproščanje glukoze iz jeter in poveča potenje. Vse naštete spremembe so posledica tako imenovane boj ali beg reakcije, ki je načeloma naravni obrambni mehanizem. Ta reakcija nas brani pred nevarnostjo. V davnih časih, na primer, je pomagala našim prednikom ubežati pred kakšnim plenilcem. Dandanes, ko so se življenjske razmere spremenile, naj bi ljudje zaživeli manj stresno, bolj izpopolnjujoče življenje, vendar se po navadi dogaja ravno obratno.

Vzroki za stres

Kaj je vzrok, da tako pogosto zapademo v boj ali beg reakcijo? Vzrokov je več, razlikujejo se od človeka do človeka. Najpogostejši razlogi, da ljudje zapademo v stres pa so sledeči: naporen odnos z nadrejenim ali podrejenim, otroki ali partnerjem, zastoji v prometu in sama vožnja, predolgi delovni čas ali brezposelnost, preveč ali premalo denarja, dolgotrajno rutinsko delo ter strah pred prihodnostjo. Kar je skupnega vsem vzrokom je to, ugotavljajo strokovnjaki, da so dejansko le stresni dejavniki. Vzrok leži globlje v nas in je povezan s potlačevanjem lastnih čustev. Družba namreč zahteva funkcioniranje posameznika na določenem nivoju, ob tem pa nas v otroštvu pozabi naučiti nečesa najpomembnejšega – biti v stiku s samim sabo. Stres lahko vzamemo kot rdeči alarm, da morda želimo kakšno situacijo prilagoditi ali spremeniti, da bo bolj ustrezala temu, kar želimo sami. Ob vsem tem pa moramo paziti tudi na zdravje fizičnega telesa, kar med drugim storimo tudi z zdravo prehrano.

Dieta

Prehrana podpre organizem v boju s stresom, s pravilnim prehranjevanjem lahko preprečimo ali pripomoremo k ozdravitvi s stresom povzročenih bolezni. Optimalna dieta v boju proti stresu je sestavljena iz zadostnih količin semen, oreškov in raznovrstnih žitaric, zelenjave, sadja in mlečnih izdelkov. Pomaga lahko, da škodljiva olja zamenjamo za bolj zdrava in uživamo žličko medu na dan. V stresnem obdobju se ne lotevamo diet, ki zahtevajo uživanje enolične prehrane. Kadar kljub zdravi prehrani ugotovimo, da na primanjkuje določenih mikroelementov, premislimo o uporabi naravnih prehranskih dodatkov.

Hrana, ki škoduje

Enostavni ogljikovi hidrati imajo nizek glikemični indeks. To pomeni, da se v telesu hitro absorbirajo, čemur sledi hiter dvig krvnega sladkorja. Bela moka

Enostavni ogljikovi hidrati imajo nizek glikemični indeks. To pomeni, da se v telesu hitro absorbirajo, čemur sledi hiter dvig krvnega sladkorja. Po nenadnem dvigu le tega, ki je za telo na nek način šok, sledi nov šok, povzročen z nenadnim padcem krvnega sladkorja. Nihanja glukoze v krvi preprečimo, če namesto bele moke uživamo živila iz polnozrnate moke.

Sladkor v telesu povzroči stresSladkor

Velike količine zaužitega sladkorja vodijo v neurejenost nivoja krvnega sladkorja, debelost in so dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Sladkor v telesu povzroči stres, saj se spremeni izločanje inzulina iz trebušne slinavke, kar negativno vpliva na naše zdravje.

Meso v prevelikih količinahMeso v prevelikih količinah

Prevelike količine mesa so tesno povezane s pojavnostjo srčno žilnih obolenj in raka. Praktično vsi vsejedci uživajo prevelike količine mesa, ki je v starih časih veljalo bolj kot živilo za praznični čas. Za uživanje se priporoča pusto meso, pripravljeno brez škodljivih maščob in pogostost uživanja od dva do maksimalno tri krat tedensko.

Velikokrat se po uživanju pekočih živil pojavijo težave z želodcem.Pekoča hrana

Velikokrat se po uživanju pekočih živil pojavijo težave z želodcem. Vsebina lahko tudi zahaja v požiralnik in zaradi nadraženosti sluznice povzroča pekočo bolečino za prsnico. V obdobju stresa je sluznica prebavil, predvsem želodca, bolj občutljiva, zato se izogibajmo pekočih jedi.

Sol v prekomernih količinahSol v prekomernih količinah

Preveliko dodajanje soli v jedi je dejavnik tveganja za povišan krvni tlak ter srčne bolezni. Srce je ob povišanem tlaku bolj obremenjeno, v obdobju stresa je zato potrebno paziti na normalne količine soli v prehrani, ali celo zmanjšati uživanje le te.

Že dolgo je znano, da kofein povzroča nervoznost, palpitacije oziroma nepravilno bitje srca.Kofein

Kava in nekatere gazirane pijače vsebujejo velike količine kofeina, prav tako se ta skriva v raznih energijskih pijačah. Že dolgo je znano, da kofein povzroča nervoznost, palpitacije oziroma nepravilno bitje srca.

B vitamini skrbijo za normalno delovanje živčevja in so torej v telesu zaželeni, predvsem v obdobjih stresa.Alkohol

Pogosto pitje alkohola izprazni zaloge vitaminov iz telesa, predvsem vitamine iz skupine B. B vitamini skrbijo za normalno delovanje živčevja in so torej v telesu zaželeni, predvsem v obdobjih stresa.

Hrana, ki podpre organizem v boju s stresom – mikroelementi

Vitamin A se skriva v zeleni in rumeni zelenjavi. Vitamini A

Vitamin A se skriva v zeleni in rumeni zelenjavi. Ima antioksidativne lastnosti in tako skrbi za optimalno obnavljanje telesnih celic ter znižuje vplive škodljivih molekul na telo.

 

Zadostne količine tega vitamina skupaj z zadostnimi količinami vitamina A preprečujejo pojav bolezni, ki so povzročene s stresom.Vitamini B

Dobri viri vitaminov skupine B so indijski oreški, zelena listnata zelenjava, kvas, kalčki in banane. Iščemo predvsem živila z veliko pantotenske kisline (vitamin B5), saj ta deluje na nadledvične žleze in imunski sistem. Zadostne količine tega vitamina skupaj z zadostnimi količinami vitamina A preprečujejo pojav bolezni, ki so povzročene s stresom.

Kalcij pridobimo s prehrano z uživanjem jajc, mlečnih izdelkov, mandljev in soje.Kalcij

Normalen nivo kalcija pripomore k zmanjšanju napetosti. Pomanjkanje tega minerala vodi v povečanje nervoznosti in napetosti. Kalcij pridobimo s prehrano z uživanjem jajc, mlečnih izdelkov, mandljev in soje.

Nezadostne količine kalija v telesu lahko poslabšajo našo sposobnost, da se borimo s stresom.Kalij

Nezadostne količine kalija v telesu lahko poslabšajo našo sposobnost, da se borimo s stresom. Pomanjkanje kalija v prehrani je redko, vendar večja verjetnost, da je prisotno ob uživanju nezdrave prehrane. Kaže se lahko z znižanim krvnim sladkorjem, omotico, nespečnostjo in občutkom kratke sape. Dobri viri kalija so oreški in polnozrnata živila, nahaja pa se tudi v zelenjavi.

hrana z magnezijemMagnezij

Za preprečevanje srčnih bolezni in zmanjševanje nezdravih vplivov stresa je nujno, da uživamo dovolj magnezija. Ta pripomore k zmanjšanju razdražljivosti, vzdraženosti našega živčevja in preprečuje pojav duševnih bolezni. Poleg tega poveča absorpcijo kalcija in kalija. Najdemo da v večini vrst sadja, zelenjavi, semenih, suhih datljih in slivah.

Poleg podpore dobrih bakterij v prebavilih, z jogurtom uživamo tudi vitamine A, D in B, ki jih vsebuje.Jogurt in pinjenec

Potrebe po urejeni flori v prebavilih so v stresnem tempu življenja povišane. Pomaga nam lahko uživanje jogurta in pinjenca, ki vsebujeta nekatere za nas ključne bakterijske kulture in ostale snovi, ki podprejo imunski sistem našega organizma. Poleg podpore dobrih bakterij v prebavilih, z jogurtom uživamo tudi vitamine A, D in B, ki jih vsebuje.

Melasa vsebuje železo in vse zgoraj naštete mikroelemente, ki se priporočajo za uživanje v obdobjih povečanega stresa. Melasa

Melasa vsebuje železo in vse zgoraj naštete mikroelemente, ki se priporočajo za uživanje v obdobjih povečanega stresa. Ena čajna žlička na dan zadosti skoraj četrtini vseh telesnih potreb po teh mineralih. Uživanje melase se priporoča predvsem, kadar imamo dokazano slabokrvnost. Več kot žlička na dan ni priporočljiva, saj lahko privede do težav s prebavo, kot je na primer zaprtje.

Kalčki so bogat vir kalcija.Kalčki

Že zgoraj smo omenjali kalčke, ki se v prehrani absolutno svetujejo, kadar se spopadamo s stresom in tudi sicer. Kalčki so bogat vir kalcija, poleg tega pomagajo zmanjšati simptome pridruženih stanj, kot so migrena, nespečnost in krči v obdobju menstruacije.

Druga priporočila za premagovanje stresa

Kajenje ni priporočljivo, saj vdihovanje cigaretnega dima povzroča napetost, razdražljivost in nespečnost.  Prav tako je kajenje dejavnik tveganja za večino vrst raka. Redno ukvarjanje s športom ščiti pred boleznimi, ki so povezane s stresom in skrbi za zdravje fizičnega telesa. Med telesno dejavnostjo se miselno sprostimo, pomembno pa je, da z njo ne pretiravamo, saj lahko sicer povzročimo utrujenost in pomanjkanje določenih hranil v telesu, kar poslabša začetno stanje. Prav toliko, kot je pomembna fizična dejavnost je pomemben tudi zadosten počitek. Čas za dejavnosti si moramo dobro organizirati, prav tako pa poskrbeti za zadostno količino spanca in sprostitvenih dejavnosti. Kombinacija fizično napornih športov s sprostitvenimi tehnikami, kot je na primer joga, tai chi, qigong, meditacija, lahko deluje optimalno. Poleg naštetih priporočil pomislite, kako lahko poenostavite obveznosti dneva, čemu se lahko odpoveste, katera opravila združite, kje optimizirate čas, da vam ne bo vsak dan predstavljal neznosnega napora. Kadar preveč stvari jemljete nase, poskusite najti koga, ki vam lahko pomaga pri opravkih.

 

Viri

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Global status report on noncommunicable diseases 2014. Dostopno 9.9.2016 na spletu: http://www.who.int/nmh/publications/ncd-status-report-2014/en/

▪ IARC Monographs evaluate consumption of red meat and processed meat. Dostopno 9.9.2016 na spletu: https://www.iarc.fr/en/mediacentre/pr/2015/pdfs/pr240_E.pdf

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here