MOŽGANSKA KAP

Kot vsi drugi deli telesa tudi možgani za svoje delovanje potrebujejo stalen dotok kisika. Kadar je ta dotok prekinjen, začne možgansko tkivo hitro odmirati ter se nikoli več ne regenerira. V primeru možganske kapi dobesedno šteje vsaka sekunda. Kar se zgodi med samo kapjo je pravzaprav odmiranje možganskega tkiva. Do kapi pride kadar je dotok krvi, ki nosi možganom kisik in druga hranila prekinjen ali oviran. Obseg poškodbe možganov, ki nastane med kapjo pa je odvisen od dolžine trajanja prekinitve dotoka krvi v možgane ter od hitrosti pomoči. Večina izmed nas ve, da je možganska kap zelo resna in mnogokrat tudi usodna. V zahodnem svetu je na tretjem mestu povzročitelja smrti, za boleznimi srca in rakom.

Možganska kap je običajno posledica arterioskleroze, ki je bolezensko stanje pri katerem se maščobne obloge nalagajo znotraj arterijskih sten ter ovirajo pretok krvi. Arterija, ki vodi v možgane se lahko tako zadebeli z oblogami, da je pretok krvi izjemno oviran. Oskrba s krvjo pa je lahko ovirana tudi zaradi krvnega strdka, ki se pojavi v arteriji, ki je že tako ali tako poškodovana oziroma zožena. V redkih primerih se zgodi, da možganska krvna žila poči. Nagnjenost k možganski kapi povečuje visok krvni tlak, ki poškoduje krvne žile in posledično vodi v to, da se žila raztrga oziroma poči. Pri visokem krvnem tlaku mora prizadeta oseba vedno ukrepati in si s spremembo življenjskega sloga, ki zajema pravilno prehranjevanje, telesno vadbo, uvedbo prehranskih dodatkov ter obvladovanje stresa prizadevati, da se krvni tlak uravna na čim bolj normalne ravni.

 

Na možgansko kap večina gleda kot na tragičen dogodek, ki se ga ne da preprečiti in se običajno zgodi v pozni starosti, v resnici pa je možgansko kap najverjetneje povzročila arterioskleroza, na razvoj katere lahko vplivamo preko življenjskega sloga, ki ga živimo. Kljub temu res ne moremo spregledati dejstva, da s starostjo žile slabijo, ostalo pa doprinese slab način prehranjevanja, pomanjkanje telesne vadbe ter prekomeren stres. To so namreč glavni razlogi, da se na stenah žil sploh delajo obloge. Pri nekaterih osebah tveganje predstavlja tudi dedna obremenjenost za bolezni srca in ožilja. Tveganje za možgansko kap povečajo še nekateri drugi dejavniki. Posebno pozorne na svoje zdravje morajo biti osebe z nerednim srčnim utripom, poškodovanimi srčnih zaklopk ter osebe, ki so nedavno doživele srčni napad. Takšne posameznike mora redno spremljati zdravnik. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tabletke in ki kadijo imajo večjo možnost, da se jim naredi krvni strdek. Enako velja za ženske, ki jemljejo nadomestno hormonsko terapijo, kar je pogosto v menopavzi.

Zelo pomembno si je zapomniti, da je možnost preživetja možganske kapi oziroma dobrega okrevanja po možganski kapi odvisna od tega kako hitro je prizadeta oseba prišla do zdravniške pomoči. Ta bi osebi morala pomagati v roku treh ur po tem, ko so se pričeli kazati znaki možganske kapi. Kadar pri sebi ali pri drugi osebi zaznate šibkost ali otopelost v eni strani telesa, težave pri govorjenju oziroma nerazumljivo govorico, zamegljen vid, zmedenost, nenaden intenziven glavobol, nerazložljivo vrtoglavico ali izgubo ravnotežja ter izgubo zavesti morate takoj poklicati zdravniško pomoč. Ti simptomi se lahko pojavijo nenadoma, v sekundah ali minutah, lahko pa se razvijajo postopoma tekom enega ali dveh dni. Na takšne znake morajo biti še posebno pozorne osebe, stare nad 50 let ter osebe, ki vedo, da imajo arteriosklerozo.

Izjemno težko je napovedati kakšne bodo posledice možganske kapi. Poškodbe so namreč odvisne od tega kateri del možganskega tkiva je bil prikrajšan za dotok krvi, kisika in hranil in od časa prikrajšanja. Če je krvni pretok prekinjen le za nekaj sekund, se to običajno pokaže v obliki motenj vida ali govora, šibkosti, tresenju in zmedenosti, prizadeta oseba pa se kmalu povsem normalno počuti. Osebe, pri katerih je bila oskrba s kisikom prekinjena za dalj časa, pa imajo navadno trajne posledice vida, govora, koordinacije in gibanja, tudi če so uspeli s terapijo nekoliko izboljšati delovanje telesa.

Znaki in Simptomi

Tipični znaki možganske kapi so:

▪ ohromelost oziroma odrevenelost, ki se pojavi le na eni strani obraza ali telesa

▪ omotica

▪ nenaden in hud glavobol

▪ zamegljen vid ali slepota

▪ zmedenost

▪ oslabljen govor

▪ nezmožnost razumeti govorjenja drugih oseb

▪ izguba ravnotežja

▪ izguba zavesti

Vzroki

Glavni vzroki možganske kapi so:

▪ slaba prehrana

▪ dedno pogojeno tveganje za srčno – žilne bolezni

▪ visok krvni pritisk

▪ kajenje

▪ diabetes

▪ debelost

▪ kri, ki je nagnjena k pretiranemu strjevanju

▪ nepravilen srčni utrip

▪ poškodovane srčne zaklopke

▪ jemanje kontracepcijskih tabletk, posebno če jih ženska jemlje po 35. letu starosti

▪ jemanje sintetičnih hormonskih nadomestkov

Prehrana in življenjski slog

Možganska kap je stanje, ki seveda zahteva takojšnjo medicinsko pomoč. S spodaj opisanimi strategijami pa si osebe, ki so že doživele možgansko kap lahko pomagajo pri okrevanju in zmanjšajo možnost, da bi možgansko kap ponovno doživeli.

Prehrana

Vaš način prehranjevanja naj temelji na uživanju polnovredne in naravne hrane, z veliko svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih žitaric, stročnic, rib, oreščkov ter semen. To bo vašemu telesu zadostilo potrebo po vseh hranilih in vlakninah ter zmanjšalo tveganje za tvorbo krvnih strdkov. Antioksidanti, ki jih boste s takšno hrano vnesli v svoje telo bodo tudi nevtralizirali škodo, ki jo telesu povzročijo prosti radikali, kar pa posledično zmanjša tveganje za razvoj arterioskleroze. Ribe so hrana, ki vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin in zmanjšuje tveganje za pojav možganske kapi. Vsebujejo dobre maščobe, ki so zdrave za telo ter izboljšujejo cirkulacijo. Redčijo tudi kri.  Raziskave so pokazale, da uživanje rib vsaj dvakrat tedensko močno zmanjša možnost kapi, ki so posledica krvnih strdkov. Pri sestavljanju jedilnika pazite, da bo hrana raznovrstna, vseeno pa poskusite vsak dan pojesti sadje ali zelenjavo, ki je modro – rdeče ali vijoličaste barve. Grozdje, jagodičevje, rdeče zelje in jajčevci so zelo bogati s snovjo, ki se imenuje antocianidin in dokazano zmanjšuje tveganje za možgansko kap in srčno – žilne bolezni. Kalij je mineral, ki pomaga zniževati previsok krvni tlak in posledično zmanjša tveganje za pojav možganske kapi. Dobre vire kalija predstavljajo zelenolistna zelenjava, paradižniki, krompir ter agrumi. Poleg naštete hrane se za dovoljšen vnos tekočine priporoča pitje zelenega in belega čaja, ki vsebujeta močne antioksidante.

Največje tveganje za možgansko kap predstavlja način prehranjevanja, ki vsebuje veliko nasičenih in trans maščob, saj oboje vodi v nastanek arterioskleroze in visokega krvnega tlaka. Ne uživajte rdečega mesa, masla, ocvrte in mastne hrane ter ostalih hitro pripravljenih obrokov. Izločite tudi margarino in pripravljene solatne prelive. Čeprav naj uživanje sladkorja ne bi bilo povezano z možgansko kapjo, sladkor pospešuje vnetne procese v telesu, kar bo le doprineslo k vnetju v krvnih žilah. Zmanjšajte količine zaužitih preprostih ogljikovih hidratov, kar se nanaša predvsem na kruh, testenine, sladkarije in sladkane pijače. Verjetno veste, da natrij dviguje krvni tlak. Ko kuhate, omejite porabo soli ter pripravljene hrane nikoli dodatno ne solite. To bi moralo precej zmanjšati vnos dnevno zaužite soli.

Življenjski slog

▪ Pri okrevanju po možganski kapi je zelo priporočljiva terapija v hiperbarični komori, saj spodbuja tok kisika v možgane. Če se odločite za to terapijo, izberite tudi izkušenega terapevta, ki je terapije že izvajal na osebah, ki so preživele možgansko kap.

▪ Za preprečevanje ter tudi za okrevanje po možganski kapi je telesna vadba izjemno pomembna. Izboljšuje cirkulacijo in deluje kot preventiva za srčno – žilne bolezni. Izberite si obliko gibanja v kateri uživate. Dovolj je že vsakodnevni sprehod.

▪ V primeru, da kadite takoj prenehajte, saj kajenje spodbuja nastanek arterioskleroze in dviguje nivo krvnega tlaka.

▪ Če imate diabetes, morate na svoje zdravje še toliko bolj paziti, saj sladkorna bolezen povečuje tveganje za nastanek možganske kapi. Jejte zdravo, telovadite, naučite se sproščati ter redno obiskujte zdravnika.

▪ V primeru, da imate previsoko telesno težo shujšajte. Debelost predstavlja veliko tveganje za možgansko kap ter tudi druge resne zdravstvene težave.

 

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri okrevanju po možganski kapi in za zmanjšanje tveganja pojava možganske kapi:

Vitamini in minerali

Multivitamini

 Močan multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo vašemu telesu zadostil potrebe po antioksidantih, vitaminih, mineralih ter drugih hranilih, ki varujejo pred možgansko kapjo. Na trgu je mnogo različnih proizvodov multivitaminskih dodatkov. Pri odmerjanju sledite navodilom za uporabo na izbranem izdelku.

vitamin e varuje pred holesterolomVitamin E

Vitamin E pomaga redčiti pregosto kri ter preprečuje oksidacijo holesterola.

 

Zelišča

ČesenČesen

Česen pomaga zniževati previsok holesterol, zaradi česar posredno tudi zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Poleg rednega uživanja česna v obrokih, je priporočljiv še česnov ekstrakt v kapsulah.

ginko bilobaGinko biloba

Ta zdravilna rastlina je močan antioksidant, obenem pa pomaga tudi preprečevati, da bi se kri pretirano gostila in bi nastali krvni strdki.

 

zeleni čaj za zdravo kožoZeleni čaj

Ekstrakt zelenega čaja je izjemen vir antioksidantov, poleg tega pa prispeva k razstrupljanju telesa.

 

Drugi dodatki

PolikosanolPolikosanol

Polisokanol je snov za katero je več študij dokazalo, da znižuje holesterol. Znižuje škodljivi holesterol in lipoproteine, obenem pa poveča raven dobrega holesterola.

 

omega 3 deluje proti aritmijiRibje olje

Ribje olje je priporočljivo, ker zmanjšuje vnetje v krvnih žilah ter znižuje povišane ravni holesterola. Vsak dan zjutraj, na tešče vzemite 1 do 2 žlici ribjega olja.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

Česen: vzemite 300 – 500 mg odmerek dvakrat dnevno

Ginko biloba: vzemite 180 – 240 mg odmerek dnevno

Polikosanol: vsak večer vzemite od 10 – 20 mg odmerek dodatka

Vitamin E: vzemite 400 IU vitamina E dnevno

Zeleni čaj: vzemite 500 – 1500 mg odmerek dnevno

 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here