Karies
Zdravilna hrana
▪ surova zelenjava
▪ redkvica
▪ sir
▪ kalcij
▪ vitamin D
▪ hrana v kosih
▪ proso
▪ sezam
▪ čebula
▪ jabolka
▪ limona in limeta
▪ kardamom
Škodljiva hrana
▪ sladkor in škrobna živila
▪ predelana hrana
▪ polnozrnata živila
▪ kisla hrana
▪ sokovi in gazirane pijače
Zobje so prvi člen v prebavni verigi, saj so prvi, ki prihajajo v stik z zaužito hrano. Večina ljudi se zaveda pomena zdravih zob, saj je dandanes manj bolezni zaradi ne umivanja ali neustrezne skrbi za zobe. Vendar umivanje ni edino, kar pomaga ohranjati zobe, temveč je pomembna tudi drugačna skrb, v obliki pravilne prehrane. Zaradi spremenjenega režima prehranjevanja smo si ljudje nakopali precej zdravstvenih težav glede na stanje nekaj desetletij nazaj. Večina izmed nas pozna osnove dobre ustne higiene, o pravilni prehrani vemo po drugi strani le malo.
Karies je glavni vzrok izpadanja zob. Povezan je z bakterijskim vnetjem v ustni votlini in vodi do napredujočega propadanja mineralnih delov zob. Prizadene predvsem sklenino, ki je najbolj zunanji del zoba, ter dentin, ki leži plast pod njo. Ti dve zunanji plasti varujeta notranji del zoba, v katerem se nahaja mehki del z žilami in živci. Notranji del oziroma zobna pulpa je torej okrog in okrog zavarovana z dvema plastema trdne snovi. Kadar se pojavi karies, začneta zaščitni plasti izgubljati svojo trdnost. Njuna struktura se poruši in pride do zmehčanja, kar je podlaga za naselitev škodljivih bakterij. Te napredujejo v notranjost in kadar dosežejo sredino, v kateri se nahajajo živci, se pojavi zobobol.
Simptomi in znaki
Znaki kariesa se pričnejo kazati že veliko prej, preden pride do občutnih simptomov. Redni obiski pri zobozdravniku so zato vsekakor pomembni. Zobozdravnik lahko stanje zob oceni preden se pojavijo hujše poškodbe in vam predlaga najboljše rešitve. Najkasneje takrat, kadar so opazni prvi znaki kariesa, se je potrebno lotiti sprememb prehrane. Začetni simptomi kariesa so občutljivost na tople in hladne tekočine oziroma jedi ter neprijeten občutek ob pritisku na zob pri grizenju. Kasneje, ko bakterije napredujejo globje v zobe se lahko pojavijo abscesi ob koreninah zob, prisotne pa so tudi bolečine. Kadar se zdravljenja lotimo prepozno, je potrebno puljenje, saj se sicer okužba lahko razširi naprej po telesu. V primeru hudih težav s kariesom je potrebno v prvi vrsti obiskati zobozdravnika.
Vzroki
Dva glavna vzroka, ki pripeljeta do razpadanja zob, sta neprimerna nega ter nepravilna prehrana. Kadar smo torej skrbni in si v zadostni meri umivamo zobe, lahko kljub temu pride do kariesa. Delčki hrane, ki se zataknejo v medzobne prostore, so primerno mesto za razvoj bakterij. Te na mestu razrasti zaradi presnove proizvajajo stranske snovi, ki so kislega značaja. Kisline razmehčajo najprej površino zoba. Zaradi majhnih pok, ki so lahko normalno prisotne v zobeh, se kisline prebijajo globje v zobno površino. Kadar kislina preide skozi sklenino, ki je najtrši del zoba, prodira globje in končno doseže tudi notranjost, kjer se nahajajo žile in živci. Tukaj lahko nastane absces, ki je gnojno vnetje. Kadar je to prehudo, se mora zob izpuliti, saj je zaradi prisotnosti žil nevarnost razsoja bakterij po krvi.
Dieta
Nezdrava prehrana, ki prizadene zunanje dele zob, je sestavljena iz predelanih živil, ki so preveč sladka in premalo trdne konsistence. Grizenje je pomembno, kadar želimo ohranjati trdoto zoba, saj pripomore k obnavljanju le te. Bolj trdno hrano kot grizemo, bolj se zobje čvrsto usidrajo v dlesni, sama struktura zoba pa je prav tako trdnejša. Prehrana igra bistveno vlogo za zdravje naših zob. Karies in zaplete, ki se razvijejo zaradi razpada zob, lahko preprečimo v popolnosti, če uživamo pravilno prehrano. Prav tako lahko s pravilno prehrano preprečimo nastanek bakterijskih okužb v ustni votlini.
Kadar se želimo pravilno prehranjevati je pomembno ne le to, kaj jemo, temveč tudi kdaj jemo. Stalni mali prigrizki spreminjajo pH ustne votline, tako je le ta nezaščitena pred vdorom mikroorganizmov. Resnost obolenj zob je sorazmerno povezano s številom prigrizkov čez dan. Kadar jemo slaščice, jih je potrebno užiti ob obrokih in ne med njimi.
Hrana, ki škoduje zdravju zob
Sladkor in škrobna živila
Sladkor se s svojo strukturo v ustih spremeni v lepljivo snov, ki se oprime površin zob in brez ščetkanja je potrebno počakati veliko časa, predno se s pomočjo sline dokončno izloči iz ustne votline. Škrobna živila prav tako kot sladkor pripomorejo k hitrejšemu propadanju zob. Škrob se v ustih pomeša z encimom amilazo, ki se nahaja v slini. Mešanica tvori kislo tekočino, ki povzroča erozijo sklenine.
Predelana hrana
Številni aditivi, konzervansi in drugi dodatki, ki jih najdemo v predelanih in vnaprej pripravljenih živilih, se v stiku s telesnimi tekočinami spremenijo v kisline. Te v ustni votlini niso zaželene. Prav tako škodljivi kot sladkor so nadomestki sladkorja, ki so celo dokazano bolj škodljivi za zdravje, kot beli rafinirani sladkor.
Polnozrnata živila
Uživanje polnozrnatih živil ima na zobe enak učinek, kot če bi uživali velike količine fruktoznega sirupa. Vsebujejo namreč sladkorje, ki se naravno nahajajo v žitih, kot tudi kisline, ki vežejo minerale nase in preprečujejo njihovo absorpcijo v telo.
Kisla hrana
Kislo okolje v ustni votlini je podlaga za razvoj slabih bakterij, ki vplivajo na nastanek kariesa. Kisline, ki se naravno nahajajo na primer v zelenjavi in sadju niso škodljive. Škodi predvsem dodajanje kisa in uživanje veliko vloženih živil, ki vsebujejo kis.
Sokovi in gazirane pijače
V sokovih se skriva ogromno sladkorjev in ostalih snovi, ki obložijo zobe in na površini povzročajo kislo podlago za razvoj bakterij. Gazirane pijače, predvsem koka kola, vsebujejo med drugim tudi fosfate, ki vodijo v razkroj sklenine zaradi raztapljanja le te. Prav tako fosfati spremenijo presnovo kalcija v telesu in so povezani z osteoporozo.
Hrana, ki ohranja zdrave zobe
Surova zelenjava
Pomembni mikroelementi, ki se nahajajo v zelenjavi, pripomorejo k zmanjšanju propadanja zob. Minerali in vitamini, ki jih dobimo z rednim uživanjem zelenjave, so magnezij, beta karoten in vitamin C.
Redkvica
Izmed zelenjave, ki jo lahko najdemo po vrtovih, je za zmanjševanje zobnih oblog in preprečevanje okužb, primerna redkvica. Žvečimo kar celo, lahko jo ob uživanju pomakamo v nekaj soli, saj tudi sol deluje protibakterijsko.
Sir
Določene vrste sira preprečujejo padce pH v ustni votlini, ki so predpogoj za nastanek kariesa. Izmed teh so priporočljivi čedar, švicarski sir, mocarela, Brie, Monterey Jack, Dor Blue in gavda.
Kalcij
Pomemben mikroelement, kadar govorimo o zdravju zob in dlesni, je kalcij. Nahaja se v mlečnih izdelkih, obogatenih napitkih iz žit, ribah, mandljih, temni zeleni listnati zelenjavi in mleku. Včasih je veljajo, da je glavni vir kalcija mleko, vendar to ne drži. Dovolj ga lahko dobimo iz prehrane tudi v primeru veganskega načina prehranjevanja.
Vitamin D
D vitamin pomaga absorbirati kalcij v telo. Dobimo ga s sončenjem, nahaja pa se tudi v mleku, obogatenih sojinih in riževih napitkih in ribah.
Hrana v kosih
Znano je, da hrana, nasekljana na manjše koščke, prej škodi kot koristi zobem. Kašasta hrana je v bistvu slaba za celoten prebavni trakt. Dlesni se obnavljajo, kadar se ob grizenju ustvarja trenje s koščki hrane in so zato čvrstejše. Prav tako uživanje cele zelenjave ali sadja pripomore k čiščenju nabranih ostankov hrane na površini zob in s tem ohranja zobe čiste. Hrana v kosih je naravna zobna ščetka.
Proso
Proso je pomembno živilo zaradi vsebnosti visokih količin B vitaminov, kalcija, železa, magnezija in cinka. Poleg naštetih vitaminov in mineralov vsebuje škrob in zdrave maščobne kisline, ki jih telo potrebuje za energijo. Uživanje prosa ne le pripomore k zdravju zob, temveč celotnega organizma.
Sezam
Semena sezama so izredno bogat vir kalcija. Le ta sestavlja ovojnice zob in je pomemben v njihovi izgradnji.
Čebula
Zadnje raziskave kažejo, da tri minutno žvečenje surove čebule zadostuje za preprečevanje zobnih obolenj, saj se tako odstranijo vse bakterije v ustih. Kadar že pride do vnetja v ustni votlini, pripomore čebula k zmanjšanju simptomov in pomirja vnetje.
Jabolka
Redno uživanje jabolk preprečuje nastajanje kariesa. V njih se skrivajo sestavine, ki skrbijo za zdravje zob. Eno jabolko po obroku deluje prav tako dobro kot zobna ščetka. Kislina, ki jo vsebujejo, podpre izločanje sline iz žlez slinavk. Če košček jabolka dobro prežvečimo, deluje protibakterijsko in s tem ponuja naravno zaščito zob.
Limona in limeta
Zaradi visoke vsebnosti vitamina C pripomorejo limone in limete k čiščenju zobnih oblog. Sok iz njih učvrsti dlesni in zobe ter preprečuje vnetja na meji med dlesnimi in zobmi. Sok svežih limon ali limet naj bi uživali dnevno.
Kardamom
Že stari Egipčani so uporabljali semena kardamoma za čiščenje zob. Žvečenje te starodavne začimbe pripomore k zmanjšanju zobnih oblog. Pri uporabi v kuhanih jedeh deluje kot digestiv in stimulira prebavo.
Druga priporočila
Poleg prehrane je najpomembnejša dobra ustna higiena. Najbolje je, da si zobe krtačimo po vsakem obroku, a je bistveno, da jih krtačimo dovolj dolgo. Hitro ščetkanje je izguba časa, saj zobje sicer izgledajo čisti, vendar se v resnici nahaja na površinah in v medzobnih prostorih še veliko oblog. Pravilno ščetkamo tako, da najprej očistimo grizne površine z vodoravnimi potegi. Ščetine zobne krtačke se dotikajo zob pod kotom devetdeset stopinj. Zunanje površine nato pokrtačimo s krožnimi gibi, notranje pa s potegi od dlesni vstran, navzgor oziroma navzdol proti ustni votlini. Celoten čas umivanja naj bi bil tri minute. Za preprečitev okužb, naj bi najmanj vsake tri mesece zamenjali zobno krtačko. Pomembno je, da redno obiskujemo svojega zobozdravnika, saj sprotna sanacija zob prepreči napredovanje bolezni. Obiski pri zobozdravniku naj bi si sledili na vsakih 6 mesecev.
Viri
▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.
▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.
▪ Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.
▪ Curzon MEJ and Pollard MA. Nutrition and Dental Caries in Europe. International Dental Journal. 1994;44:599-612
▪ Lingstrom P., van Houte J. and Kashket S. Food Starches and Dental Caries. Critical Reviews in Oral Biology and Medicine. 2000;11(3):366-80
