I Ching

I Ching (Knjiga premen) je starodavna knjiga kitajskega izvora. Poleg Biblije in Korana je ena največkrat prevedenih in preučevanih knjiga na svetu. Knjiga premen je kanon kitajske filozofije, osnovana na transcendentalnih taoističnih načelih in modificirana s strani konfucionistične logike. Je študija pragmatične, vendar tudi ezoterične modrosti, kot tudi orakelj za vse probleme življenja. Je knjiga 64 branj, vsako poglavje pa je sestavljeno iz šestih različnih črt heksagrama. Knjiga vključuje komentarje in nasvete glede vseh različnih arhetipov življenjskih izkušenj, ki jih človek ali družba živi tekom svojega življenja. 

I Ching (Knjiga premen ali Knjiga sprememb)

Izvor knjige se pripisuje legendarnemu cesarju in modrecu Fu Hsi-ju, ki naj bi živel pred 5-8000 leti. On je bil tisti, ki je osnoval in razumel simbolni sistem črt. Fu Hsi je prepoznal pomembnost simbolov osmih trigramov in kako reprezentirajo realnost na vseh nivojih. Zanimivo je, da so tudi druge starodavne kulture po svetu uporabljale različne sisteme linijskih simbolov za reprezentiranje univerzalnih konceptov. 

Naslednji pomemben datum v zgodovini I Ching-a je bil med Shang dinastijo (1766-1121 pr. n. št.). Kralj Wen se je v zaporu ukvarjal s preučevanjem I Ching-a in ga preuredil v sistemsko celoto. Njegov sin je nadaljeval njegovo delo s tem, da je dodal vsem 384 črtam heksagramov komentarje. Vse objavljene knjige I Ching-a veljajo za verzijo Kralja Wen-a. Vse ostale razporeditve in interpretacije heksagramov so se izgubile v zgodovini. 

 

Zadnji pomemben datum v zgodovini I Ching-a sega v čas Konfucija (551-479 pr. n. št.). Konfucij se je zelo vestno ukvarjal s preučevanjem Knjige sprememb in zanjo napisal tudi komentarje. Večina danes objavljenih knjig vključuje njegove komentarje (ali morda komentarje njegovih učencev) kot del teksta. Tako kot večino kitajske kulture zadnjih tisoč let, je tudi I Ching prežet z konfucionističnimi idejami. Veliko konceptov v knjigi je Konfucijevih, vendar so v samem jedru to taoistične ideje. 

Tao I Ching je osnovan na taoističnem konceptu vesolja. Ta kozmologija se začne z idejo, da je začetek kreacije ali absolut realnosti nekaj nepoznanega. To nepoznano se imenuje Tao, ki se v slovenščino prevode kot »Pot«. S tem se izognemo običajni ideji božanskega bitja kot vzroka kreacije, hkrati pa tudi običajnim teološkim prepirom. Pot je skrivnost, je nekaj neizrekljivega, nekaj nad človeškim mišljenjem, lahko se jo začuti le v tem trenutku, tukaj in zdaj. 

Tao se po navadi reprezentira v obliki simbola Jin-Jang (Jing-Jang) jing jang , ki mu pravimo tudi Tai Ji Tu. Krog vsebuje osnovno univerzalno polarnost Jing (črni del) in Jang (beli del) in ponazarja kontinuirano gibanje sprememb. Taoistična formula kreacije je: Tao je tudi Wu Ji ali ultimativna ničnost / brezobličnost, ki ga simbolizira prazen krog: Wu Ji. Wu Ji vsebuje Tai Ji ali najvišji zakon: jing jang Tai Ji, ki je izvor prostora in časa, je tudi izvor dveh univerzalnih sil, Jing in Jang. Ko se Tai Ji razdeli v Jing in Jang se ustvari celotna kreacija iz interakcije teh dveh sil. Še ena formula gre takole: Tao ustvari Eno, Eno rodi Dvoje (Jing in Jang), iz interakcije Dvojega se rodi desettisoč stvari (vsa realnost in fenomeni). 

Koncept Jing-Jang-a je razumevanje polarnosti, dualizma in komplementarnosti. Kitajska filozofija pravi, da je dualnost samo en vidik polarnosti sveta. Princip Jing-a in Jang-a govori o tem, da je vse v svetu sestavljeno iz dveh aspektov spreminjajočih se lastnosti. Nič ni čisto Jing ali Jang stvar, vedno je nekakšna relativna kombinacija obojega. Vsaka stvar ali aktivnost ima nasprotno polarnost, vsak Jing ima svoj Jang. 

Jing in Jang se slej ko prej vedno spremenita eden v drugega, tako kot se tudi življenje ves čas spreminja. To se dogaja v vesolju, to se dogaja na svetu, v socialnem svetu, znotraj naših teles. Namesto, da bi bila ta stanja določena, sta obe sili komplementarni in bosta vedno manifestirali ena drugo. V fiziki to poznamo kot “Za vsako akcijo obstaja enako velika in nasprotno usmerjena reakcija”. Cilj življenja je, da se uspemo notranje uravnotežiti, naše vsakodnevno življenje, odnose v skladu s Taom, tako da uravnotežimo polarne sile Jing-a in Jang-a v vseh aspektih našega obstoja. Skozi preučevanje, meditiranje, zavestno gibanje (Tai Chi in QiGong), postane notranji svet bolj preprost in zunanji svet bolj umirjen. Desettisoče misli in fenomenov se vrača nazaj do svojega izvora, ko se Tao najde v vsakodnevnem zavedanju. 

Za Taoiste prava vrlina izhaja iz izkušnje Tao v sedanjem trenutku, kot uravnoteženo bitje. Med temi relativno razsvetljenimi momenti so mišljenje, občutki in vedenje pravilni, usklajeni in v harmoniji z univerzalnim tokom univerzuma. 

I Ching je osnovan na osnovnih taoističnih principih. Napisan je iz perspektive razsvetljenega modreca, ki mora ponovno najti Tao tok v svojem življenju. Tok Tao je njihovo življenje. Knjiga uporablja idejo Jing-a in Jang-a v formi dveh črt. Jang črta je neprekinjena: jing jang , medtem ko je Jing črta prekinjena: jing jang . Ko so te črte podvojene, tvorijo 4 dvograme jing jang jing jang jing jang jing jang. Starodavni taoistični modreci so dodali dvogramom še eno linijo in naredili 8 trigramov. Zadnja permutacija je bila združenje osmih triagramov, iz katerih je nastalo 64 heksagramov. Na zahoden matematičen način imenujemo Jing-Jang sistem binarni sistem. Izumitelj binarnega sistema Liebnitz je tudi sam ugotovil, da ga je Jing-Jang sistem prehajal več tisoč let . Tudi sam je inspiracijo za svoj binarni sistem iskal v I Ching-u. 

Trigrami so simboli za 8 primarnih sil vesolja. 64 heksagramov reprezentira vse možne izide medsebojnih interakcij teh sil. 64 heksagramov so možne situacije, ki lahko nastanejo iz nenehne spremembe Jing-a in Jang-a. Skozi to spreminjanje se lahko spreminjajo posamezne črte iz vrednosti Jing v Jang in iz Jang v Jing. Heksagram se tako spremeni v drug heksagram. Na ta način življenje neprekinjeno teče iz ene situacije v drugo. 

V azijskem svetu so vsi veliki umi zgodovine preučevali I Ching. Mnogo ključnih odločitev v vojni, poslu, ljubezni ali na kateremkoli drugem področju, ki potrebujejo strateško mišljenje, je bilo sprejetih s pomočjo posvetovanja z I Ching knjigo. Osnovni taoistični koncepti so enaki za I Ching, Kitajsko medicino, Qi Gong,Meditacijo, Feng Shui in borilne veščine. Ko se učenec v kateremkoli od teh veščin želi dokopati do globljih skrivnosti, mora preučevati I Ching. 

V zahodnem svetu je I Ching poznan le okoli 100 let. Globoko preučevanje je bilo omejeno zaradi omejenosti prevedenih tekstov, kar se je v zadnjem času spremenilo. Tisti, ki uporabljajo knjigo, ji na podlagi njenih nasvetov pripisujejo mnogo pravilnih odločitev v življenju. Za mnoge je I Ching pomenil vrata, skozi katera so vstopili v globljo zavest in prisotnost. 

Ko se svet vse hitreje premika skozi spremembe in kaos, knjiga premen s svojimi napotili in modrostjo samo še pridobiva na svoji pomembnosti. Principi sprememb se nikoli ne spremenijo in zgodovina se bo vedno ponavljala. Aplikacija modrosti lahko na podlagi interakcije prostora in časa (Jing in Jang) pomaga osvetliti pot skozi življenje, ujeto v konceptualno mišljenje, post moderno filozofijo, podvrženo nezadržnemu pohlepu in želji po moči. Ne glede, v kako težkih časih živimo, v ozadju vedno obstaja globlji in umirjen tok realnosti, ki nam omogoča najti pot skozi življenje s čim manj preprekami in večjo harmonijo. 

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here