Druga stran reke

Nekoč pred davnimi časi, je v starodavni Kitajski živel mož, ki je delal kot čolnar na reki Jangce. Na obeh straneh reke je bilo več vasi in mest, zato je imel vedno dovolj dela in potnikov, ki jih je bilo potrebno pripeljati z ene strani reke na drugo. Skozi leta svojega dela je moški srečal veliko različnih ljudi.

Nekega dne se je nek vaščan približal čolnarju, ki je čakal potnike in rekel: “Gospod, morda mi lahko pomagate odgovoriti na moje vprašanje. Že nekaj časa razmišljam o tem, da bi se preselil na drugo stran reke. Verjetno poznate ljudi s tiste strani. Mi lahko kaj poveste o njih?”

 

Ladjar je bil radoveden: “Zakaj razmišljate o selitvi? Je kaj narobe z vasjo v kateri živite?”

Moški je rekel: “Moja vas je grozna. Obkrožen sem z najhujšimi ljudmi kar si jih lahko zamislite, zaradi česar tam nočem živeti dlje kot je to nujno potrebno. Moji sosedje zganjajo hrup, kadar potrebujem tišino. Sosedom je vseeno za umazanijo na cestah. Nihče me ne spoštuje, zato tudi jaz ne spoštujem njih.”

Ladjar je sočustvoval z vaščanom: “To se sliši res neprijetno. Ste ostalim vaščanom kdaj povedali kako se počutite?”

Vaščan je odgovoril z jezo v glasu: “Oh, seveda sem! Pošiljam jim znake, ki jih ne morejo napačno razumeti. S hrupom me motijo podnevi, zato jih jaz s hrupom motim ponoči. Nikoli ne pospravijo cest, zaradi česar postavim svoje smeti kar pred vrata. Kadar koli so do mene nesramni, sem sam dvakrat bolj nesramen do njih. Seveda vedo kako se počutim!”

“Razumem,” je odgovoril čolnar. “Zate imam slabo novico. Ljudje na drugi strani reke niso prav nič drugačni. Vse stvari, ki vas motijo v vaši vasi, se dogajajo tudi na drugi strani reke. Če se odločite, da se boste preselili, boste za to porabili veliko časa in truda, rezultat pa bo enak.”

Nesrečni vaščan je jezno vzkliknil: “Se mi je zdelo. Nekje mora obstajati boljši kraj. Našel ga bom.” S temi besedami se je obrnil in odšel.

Nekaj trenutkov kasneje, se je ladjarju približal drug moški, ki je izgledal precej mlajši od prvega. Ogovoril ga je: “Oprostite. Razmišljam, da bi se preselil na drugo stran reke. Verjetno veste kakšni so ljudje tam? Mi lahko kaj poveste o njih?”

Ladjar je tudi tega moškega z radovednostjo vprašal: “Zakaj razmišljate o selitvi?”

Mladenič mu je odgovoril: “Rad bi se učil duhovnosti, pri Dao učitelju, ki živi na drugi strani reke. Če se preselim tja, prihranim veliko denarja, ki bi ga porabil za prečkanje iz ene na drugo stran reke. Vseeno pa mi je nekoliko težko zapustiti svoj dom tukaj.”

Ladjar je mladeniča vprašal: “Zakaj oklevate?”

Mladenič je odgovoril: “Moja vas je čudovit kraj za življenje. Imam najboljše sosede, kar si jih lahko zamislite. Vsi so prijazni in uvidevni, vsi skrbimo drug za drugega. Vsakdo skrbi, da je soseska čista in prijetna. Veliko je medsebojne pomoči in spoštovanja in zato mi je težko oditi. Nisem prepričan, da na drugi strani reke lahko najdem tako čudovite sosede.”

Ladjar mu je rekel: “Razumem. Zate imam dobre novice. Ljudje na drugi strani reke niso tako različni od ljudi v tvoji vasi. Vse lastnosti, ki jih tako cenite pri vaših sosedih, boste našli tudi pri ljudeh na drugi strani reke. Če se odločite, da se boste preselili, ne boste potrebovali dolgo časa, da postanete nov član vasi, kjer boste prav tako radi živeli.”

Mladenič je bil zelo vesel takšnega odgovora. Zahvalil se je čolnarju in se vrnil domov, da bi načrtoval svojo selitev.

Ulični prodajalec, ki je tiho opazoval oba pogovora, je pristopil k čolnarju in dejal: “Slišal sem oba tvoja pogovora. Zdela sta se mi izjemno zanimiva, saj poznam oba moška, s katerima si govoril. Oba prihajata iz iste vasi in oba sta vprašala isto vprašanje. Zakaj si jima drugače odgovoril?”

Ladjar je uličnemu prodajalcu povedal: “Razlika se nahaja v njima, ne v kraju iz katerega sta prišla in v mojem odgovoru. Prvi vaščan se ne zaveda, da vse kar ga tako zelo moti izhaja iz njega samega: hrup, umazanija na ulicah in pomanjkanje spoštovanja. Njegovo okolje odraža to kar je v njegovem srcu. Če se ne bo sam znotraj spremenil, bo ne glede na kraj bivanja, sam ustvaril enako negativno okolje.

Enako velja za mladeniča. Morda se ne zaveda, vendar vse kar ceni v svoji soseski izhaja iz njegovega srca: prijaznost, uvidevnost, medsebojna pomoč in spoštovanje. Dokler se ne bo njegova notranja narava spremenila, bo ne glede na kraj bivanja, sam ustvaril pozitivno okolje.”

Ulični prodajalec se je razumevajoče nasmehnil: “Razumem… torej stvari na drugi strani reke niso nujno tudi boljše?”

Ladjar je odgovoril: “Ne, vendar se stvari vedno izboljšajo na vsaki strani… kadar se izboljša tudi naša notranjost.”

Obrazložitev zgodbe

V življenju pogosto srečamo ljudi, ki mislijo, da je sosedova trava bolj zelena. Takšne posameznike predstavlja prvi vaščan v zgodbi – njegov kraj ni dovolj dober, nekje drugje je boljše. Vse se bo izboljšalo in težave bodo izginile, samo da se vaščan preseli.

Takšna miselnost se ne nanaša le na kraj bivanja, temveč tudi na druga področja v življenju. Nekdo drug ima boljšo službo, boljše sodelavce in dela v boljšem podjetju kot mi. Neka druga družina ima lepšo hišo od nas in čudovite sosede. Celo njihovi hišni ljubljenčki izgledajo boljše. Vse je boljše kot realna situacija takšnih posameznikov.

Kot je v zgodbi nakazal že ladjar, selitev na sosedovo travo ali na nasprotno stran reke morda ni pametna ideja. Ljudje, ki bi se v upanju na svetlo prihodnost preselili, bi sprva mislili, da je vse rožnato, vendar bi postopoma ta občutek izginil. Čez nekaj časa se medeni tedni končajo in občutek novosti se poleže. Takrat takšni posamezniki ugotovijo, da vse vendarle ni tako popolno kot se je zdelo in da se tudi tu pojavljajo vsakodnevni problemi. Ne mine dolgo časa in že iščejo novo sosedovo travo. Vse bo boljše, ko bodo zares našli pravi kraj… In tako se še enkrat odvrti enaka zgodba.

Mladi vaščan v zgodbi ima drugačen pogled na svet, čeprav izhaja iz iste vasi kot prvi moški. Zanj je bila sosedova trava njegova vas, zato si ni želel oditi drugam. Zakaj bi se spopadel z negotovostjo nekje drugje, ko ima na voljo vse kar si želi v svojem kraju?

Čolnar je izpostavil dejstvo, da bi bil mlad vaščan zadovoljen tudi na drugem kraju. Čeprav se mladenič ni zares želel preseliti, bi bil enako kot v stari vasi zadovoljen tudi v novi vasi. Ko bi se preselil, bi opazil, da trava bujno raste tudi v novem kraju. Bilo bi skoraj tako kot bi mladeniču sledila zelena in lepa trava.

Kako smo lahko bolj podobni mladeniču iz zgodbe? Pričnemo lahko s spreminjanjem našega pogleda na svet. Doumeti moramo, da v resnici trava drugje ni nič bolj zelena kot na našem vrtu. Doumeti moramo, da je to le iluzija in prenehati iskati zadovoljstvo nekje drugje. Prizadevati si moramo za stabilnost in pripadnost ne glede na to, kje se trenutno nahajamo. Poskusimo iz naše situacije narediti največ kar je mogoče. Vedno gremo lahko nekam drugam potem, ko smo sami naredili nekaj dobrega. Takrat naše mesto lahko zapustimo boljše kot je bilo pred nami.

Še bolj pomembno sporočilo zgodbe pa je, da moramo skrbeti za travo znotraj nas. Za oba vaščana velja, da njun zunanji svet le odraža njun notranji svet in ne obratno. To drži tudi za nas. Razmišljajte o svojem srcu kot o vrtu. Trava, ki raste v vrtu je odraz vaše duhovnosti. Trava lahko zeleni ali pa se suši – odvisno od tega kako zanemarjate ali hranite svojo potrebo po duhovnosti.

Kaj naša trava oziroma notranjost zares potrebuje? Najprej je travo potrebno zalivati, naj bo Dao voda, ki redno neguje in hrani vaš vrt. Kadar v svojem življenju sledite poti (Dao), voda skrbi za vaš vrt in celoten vrt zacveti.

Poleg vode vrt potrebuje tudi sonce. Sonce je prispodoba za optimističen pogled na svet, za svetel nasmeh in smisel za humor, s katerim si popestrite vsako vaše dejanje. Sonce je energija, ki osvetli vaše razpoloženje in vse okoli vas. Znotraj vašega srca je ta energija kot sončna svetloba, ki ožarja celoten vrt ter prinaša vitalnost in svetlobo vsem rastlinam v vrtu, posebno pa travi.

Če boste redno skrbeli za vodo in svetlobo v svojem vrtu, bo trava bujno rastla ter vplivala na vaše celotno življenje in vaše okolje. Vsako področje v vašem življenju vas bo bolj izpopolnjevalo in vam nudilo zadovoljstvo. Delo, kariera, ljubezen ter drugi odnosi v vašem življenje vas bodo notranje izpolnjevali.

Sedaj veste kakšna je resnica. Sosedova trava ni bolj zelena kot vaša, temveč je vaša trava najbolj zelena zaradi vas samih. Trava je lahko tako zelena kot si želite, dokler ste za to pripravljeni delati v svoji notranjosti. Dokler hodite po poti Dao in sledite svoji poti, bo trava pod vašim korakom vedno ozelenela, kjer koli se boste nahajali.

Skodelica riža 

Nekoč, pred davnimi časi je v starodavni Kitajski živel modrec, ki so ga vsi poznali po njegovi zmožnosti reševanja težav. Nekega dne sta ga v upanju na nasvet obiskala dva moška. Oba sta bila mlada in vljudna in sta hotela drug drugega spustiti naprej. Po krajšem pogovoru sta ugotovila, da imata za modreca pravzaprav enako vprašanja, zaradi česar sta se dogovorila, da bosta pred modreca stopila skupaj.

Eden izmed njiju je pričel govoriti: “Učitelj, najina težava je zelo podobna. Oba sva nižja delavca in na delovnem mestu z nama zelo grdo ravnajo. Nihče naju ne spoštuje, stalno naju potiskajo sem ter tja. Nama lahko svetujete ali bi morala zapustiti delovno mesto?”

Modrec je zaprl oči ter dalj časa meditiral. Mladeniča sta ves ta čas potrpežljivo čakala, dokler ni modrec odprl oči. Odgovoril jima je s tremi besedami: “Samo skodelica riža.”

Mladeniča sta se mu zahvalila za odgovor ter krenila na pot. Med hojo proti mestu sta razmišljala o odgovoru, ki jima ga je namenim modrec. Čez nekaj časa je eden izmed njiju pretrgal tišino: “To je bilo zanimivo. Kaj meniš, da je modrec mislil?”

Drugi mladenič je bil povsem zamišljen. Rekel je: “Mislim, da je precej očitno, da skodelica riža predstavlja najine dnevne obroke.”

Prvi mladenič mu je odgovoril: “Strinjam se. Menim, da nama je modrec želel povedati, da delo ni nič drugega kot sredstvo za preživetje. Če dobro premislim, naše delo ni pravzaprav nič drugega kot so naši dnevni obroki.”

Po tem pogovoru sta se poti mladeničev ločili. Eden izmed mladeničev je še naprej delal na istem delovnem mestu, drugi pa je takoj po srečanju z modrecem dal odpoved. Odšel je domov na podeželje in se posvetil kmetovanju.

Čez nekaj let je mladenič, ki je pričel z delom na kmetiji, postal precej uspešen. Uporabil je svoja znanja iz prejšnje službe ter pričel uvažati zelo kvalitetna semena. Njegovo sadje in zelenjava je bilo najlepše daleč naokoli. Dobro je zaslužil in postal je ugleden strokovnjak za pridelke.

Tudi mladenič, ki je ostal v svoji prejšnji službi je napredoval. Postal je skoraj popolnoma nov človek. Prevzemal je zahtevne naloge in dokazal, da se odlično izkaže pri obvladovanju nesreč in težav. Pri delu je hitro napredoval in postal menedžer.

Nekega dne sta se ta dva moška, nekoč mladeniča, po naključju srečala. Po kratkem pogovoru sta kmalu ugotovila, da sta na podlagi istega odgovora modreca izbrala dve povsem različni življenjski poti. Oba sta bila premožna in srečna, toda katera je bila zares tista prava pot?

Menedžer je rekel: “Kako nenavadno. Modrec nama je odgovoril enako, oba sva slišala enake besede. Zakaj si prenehal z delom v prejšnji službi?”

Kmet je odgovoril: “Ali ni očitno? Modrečeve besede sem takoj razumel. Služba ni bila nič drugega kot sredstvo za preživetje, ki mi priskrbi obroke. Zakaj bi se torej silil ostati v slabih razmerah samo za skodelico riža? Odpoved se mi je zdela najbolj prava odločitev. Zakaj si ti ostal?”

Menedžer se je zasmejal: “Tudi jaz mislim, da je to jasno. Služba ni nič drugega kot le skodelica riža, ki ni vredna obremenjevanja. Takoj, ko sem to doumel, sem spoznal, da se zaradi službe ni vredno obremenjevati. Slabega ravnanja v službi nisem več jemal osebno, torej sem ostal. Ni to to, o čemer je govoril modrec?”

Kmet je zmedeno zmajal z glavo: “Zdaj sem popolnoma zmeden. Ali je modrec mislil, da je prava pot moja ali tvoja? Obiščiva ga še enkrat in pridiva stvari do dna.”

Moška sta šla ponovno do modreca in pojasnila svojo dilemo. Povedala sta mu, da si zelo želita izvedeti pravi pomen nasveta izpred let. Poprosila sta ga  za razlago.

Modrec je ponovno zaprl oči in pričel meditirati, moška pa sta ponovno potrpežljivo čakala. Po krajšem času je modrec odprl oči in ponovno podal odgovor v nekaj kratkih besedah: “Samo razlika v misli.”

Obrazložitev zgodbe

Mnogim se zdi, da zgodba nima pravega konca. Modrec ni nikoli povedal katera pot je bila prava, zato je zgodba dvoumna. Kaj se iz nje sploh lahko naučino?

Prodoren bralec bo hitro ugotovil, da je dvoumnost bistvo zgodbe. Prvo sporočilo zgodbe je, da nič v našem življenju ni določeno. Mladeniča, ki sta iskala nasvet sta ubrala popolnoma drugačni življenjski poti (ostati v službi, dati odpoved), oba pa sta dosegla enake rezultate (bogastvo, srečo). Podobno je tudi v našem življenu. Vsak ima svojo pot, ki ji sledi in čeprav je naša pot različna od poti drugih, ki jih srečujemo, nas prav tako vodi do enakega cilja – duhovne prebujenosti. Dao stanje duha je kot tok potoka, ki teče navzdol po pokrajini. Tok je odvisen od pokrajine in zaradi razmer v pokrajini lahko tudi spremeni smer. Ne glede na to kako in kje potok teče, pa se bo na koncu iztekel v ocean. To je bistvo poti, bistvo poti Dao. Ne obstaja le ena sama pot, ki bi vodila do božanstva. Ni važno katero pot izberete, saj vse poti vodijo v enako smer.

Drugo, bolj pomembno sporočilo zgodbe pa so besede, ki jih je izrekel modrec: ena majhna razlika v razmišljanju lahko povzroči veliko spremembo v našem življenju. Oba moška v zgodbi sta sprejela pravo odločitev, vendar sta imela tudi srečo. To ne pomeni, da so vse poti enako pravilne. Tako kot obstaja nešteto poti, ki vodijo v pravo smer; obstaja tudi nešteto poti, po katerih lahko skrenemo. Samo ena sama majhna odločitev, na primer ali se na križišču obrnemo v levo ali v desno stran, lahko pomeni razliko med varnim prihodom na cilj ali brezupno izgubljenostjo.

Dao ni prisoten le v univerzumu, temveč se kaže tudi v majhnih in navidez nepomembnih rečeh. V zgodbi to ponazarja sporočilo modreca, ki opozori na pomembnost ene same misli, ki lahko popolnoma spremeni potek življenja. Morda se nam nekaj sploh ne zdi pomembno, v resnici pa lahko še tako majhna reč spremeni svet in naše življenje.

Dao

Kako naj vemo katere misli bodo odločale o naši prihodnosti in katere ne? Sledilci poti (Dao) ne ločijo misli na tak način. Vsako svojo misel in dejanje razumejo kot vredne pozornosti. Pri vsakem dejanju v svojem življenju si prizadevajo za čuječnost, tako da so ves čas v stiku sami s seboj in s potjo (z Daom).

Ena sama misel, vzgib ali odločitev ima moč, da vse spremeni. Vsaka misel, vzgib in dejanje šteje!

Plevel na polju

Nekoč, v starodavni Kitajski, je živel modrec, ki je v oddaljenem templju učil tri učence. Vsakih nekaj mesecev so se modrec in učenci že zgodaj zbudili in odpravili na dolgo pot proti mestu, da bi kupili zaloge, ki so jih potrebovali za preživetje.

Na eni izmed takšnih poti proti mestu, so se ustavili ob polju, ki je bilo polno plevela, da bi počili. Modrec je med počitkom rekel svojim učencem: “To polje je kot človeški um in plevel predstavlja negativne misli. Povejte mi, kakšen je najboljši način, da plevel izkoreninimo?”

Prvi učenec je hitro odgovoril: “Preprosto učitelj. Plevel z rokami potegnimo iz zemlje.”

Drugi učenec se ni strinjal: “To ni dovolj učinkovito. Poglej koliko je plevela na polju. Utrudil bi se, še preden bi prišel do tretjine polja. Najbolj pametno bi bilo za puljenje plevela uporabiti orodje, na primer lopato. Z lopato bi lahko v istem času naredil več z manj truda.”

 

Modrec se je z odobravanjem nasmehnil in dejal: “Dali ste mi tri zelo različne in zanimive odgovore. Povejte mi, se vaši odgovori skladajo s tem kar vas učim? Kako se odgovor nanaša na Dao?”Tretji učenec je stresel z glavo: “Tudi to ni dovolj učinkovito. Poglej kako veliko je polje. Tudi z lopato bi za puljenje plevela porabil veliko preveč časa in se izčrpal. Najboljši način, kako se znebiti plevela, je ogenj. Polje je potrebno ograditi, potem pa požgati vse znotraj ograde. To sicer vzame nekaj časa in truda, toda ko polje ogradimo in zanetimo ogenj, se lahko le naslonimo in čakamo, da bo ogenj opravil nalogo.”

Prvi učenec je spet zelo hitro odgovoril: “Puljenje plevela z rokami je kot soočenje z vsako negativno mislijo posebej: najprej jo trdno zagrabimo in potem uživamo v tem, ko jo izkoreninimo iz našega uma. Verjamem, da je to Dao v najčistejši in najbolj osebni obliki.”

Drugi učenec je nekoliko pomislil in nato odgovoril: “Tako kot je na tem polju preveč plevela, da bi ga potrgali z rokami, je v našem umu preveč negativnih misli, da bi odstranili eno po eno. Potrebujemo orodje kot je meditacija, potrebujemo mantre in sutre. Ta duhovna orodja so blizu nam in drugim, ki sledijo poti – Dao, torej je jasno, da se moja zamisel sklada z Daom.”

Tudi tretji učenec se je pred odgovorom zamislil. “Moja metoda izkoreninjanja plevela je kot pogovor z bogovi in budo. Požig polja je kot uporaba božje moči, ki iz uma v trenutku odstrani negativne misli. To je najmočnejša metoda, torej mora biti najbolj blizu Dau.”

Modrec se je zopet nasmehnil z odobravanjem spregovoril: “Vse razlage, ki ste mi jih povedali so smiselne. Nadaljujemo z našo potjo, toda želim, da med hojo še nekaj časa vsak zase potiho razmišljate o mogočih rešitvah.”

Minilo je nekaj mesecev in ponovno je nastopil čas, da modrec in učenci krenejo v mesto po zaloge. Med potjo so zopet hodili mimo polja, ob katerem so se nazadnje ustavili. Tokrat je polje izgledalo povsem drugače, kmetje so ga spremenili v riževa polja.

Modrec se je obrnil k svojim učencem in rekel: “To je razlog zakaj na zadnji poti nobenega izmed vaših odgovorov nisem označil za pravilnega. Nihče izmed vas se ni dotaknil nivoja Dao.”

Prvi učenec je bil radoveden: “Kaj je bilo narobe z rešitvami, ki smo jih predlagali?”

Modrec je odgovoril: “Vse rešitve so bile le začasne. Plevel bi zrastel nazaj, ne glede na to, kako bi ga izkoreninili. Edini način kako bi to lahko preprečili je, da plevel nadomestite z nečim drugim, na primer z riževimi semeni in polji, ki jih pravkar gledate.

Podobno je tudi z našim umom. Ni dovolj, da negativne misli le izkoreninimo, temveč moramo posaditi semena pozitivnih misli. To je edini način, ki zagotavlja, da se negativizem ne bo vrnil.”

Obrazložitev zgodbe

Kot je rekel že sam učitelj, so vsi učenci podali sprejemljiv odgovor. Obstaja veliko načinov kako slediti Dau in ob različnem času nam pomagajo različni načini. Načini so različno učinkoviti in odvisni od osebnega značaja osebe, ki je ta način izbrala.

Introspektiva

Najbolj osnoven način je izpostavil prvi učenec – introspektiva. Za vse nas se iskanje poti prične med raziskovanjem samega sebe. Namesto, da bi se ozirali navzven, se osredotočimo navznoter, v svojo notranjost. To je izjemno pomembno, saj se odgovori na najbolj pomembna vprašanja v našem življenju nahajajo v nas samih, v našem srcu in ne v zunanjem svetu.

Meditacija

Drugi učenec je opozoril na orodja, ki nam prav tako lahko pomagajo pri notranjem iskanju. Eno izmed takšnih orodij je branje. V starodavnih časih so učenci brali sutre in se pomembne odstavke učili na pamet. V današnjih časih imamo na voljo dostop do teh starih tekstov, poleg tega pa se lahko učimo tudi iz drugih virov. Lahko se učimo od misli, izkušenj in pogledov drugih ljudi, ki prav tako skušajo slediti poti -Dao.

Zelo pomembna je tudi meditacija. Meditacija ne zajema le tipične oblike sedeče meditacije, temveč tudi dinamične oblike meditiranja, kjer je telo v gibanju. Ena izmed takšnih oblik meditaicje je Tai chi ali Qigong vadba, kjer se telo giba, um pa je miren. Na kitajskem se to imenuje “dong zhong chan”, kar pomeni “meditacija znotraj gibanja”.

Duhovne prakse

Tretji učenec je govoril o pogovoru z bogovi. Začetniki lahko vidijo v čaščenju bogov le posameznike, ki ležijo na kolenih in obrazu ter častijo božanstva, vendar je pogovor z bogovi več kot to. Božanstva so le prikaz različnih vrlin, s poglabljanjem svoje duhovne prakse lahko te vrline prenesemo v svoje življenje.

Obstaja več posameznikov, ki je več let porabilo za učenje, za sledenje poti – Dao, vendar so obstali na določeni točki ali pa ponavljali eno in isto. To se običajno zgodi, kadar tehnike niso dovolj dobre, ker jim manjka bistven element, ki ga je izpostavil modrec – izkoreninili so plevel, vendar je plevel zrasel nazaj.

Plevel ni nič drugačen kot druge rastline. Popolnoma naravno je, da raste. Enako je tudi z negativnimi mislimi v našem umu. Tako dolgo kot živimo in dihamo nas bodo spremljale negativne misli. Nekateri bodo zaradi tega rekli, da nam glede plevela oziroma negativnih misli ni nič potrebno ukreniti, kar ni resnično. To lahko primerjamo s tem, da bi na našem vrtu dovolili, da se plevel razraste kolikor hoče. Narave to res ne bo motilo, vendar vi sami ne boste imeli vrta na katerem bi se lahko sprostili in odpočili.

Najpomembnejše sporočilo, ki ga je podal modrec je, da se z negativnimi mislimi ne spopadamo tako, da jih poskusimo zatreti ali zanikati, temveč jih premagamo s pozitivnimi mislimi. To velja tudi za druga področja v našem življenju. Če želimo bolj zdravo in bolj močno telo, moramo sprejemati boljše odločitve glede našega življenjskega sloga, prehranjevalnih navad in vadbe ter zmanjšati nezdravo izbiro. Če želimo postati bolj prijazni in boljši kot oseba, moramo krepiti prijaznost in dobroto v našem srcu, ki bosta zasenčili slabe in krute misli. Na ta način bodo spremembe, ki smo jih naredili, postale stalnica v našem življenju in ne le začasne koristi začasnih ukrepov.

Stari prijatelji

Nekega dne so se zbrali trije stari prijatelji. Vsi so bili učenjaki, ki jim je zaradi dela nenehno primanjkovalo časa. Da bi med seboj ohranili stik, so se nekoč, že pred leti dogovorili, da se bodo redno srečevali enkrat na leto.

To srečanje je bilo drugačno, čutiti ga je bilo drugače. Vsi trije prijatelji so se postarali in pričeli so čutiti svojo starost. Prvi učenjak je ob tem pripomnil: “Ponovno smo se vsi trije zbrali, da bi uživali v naši družbi, toda nihče izmed nas ne ve, če bomo naslednje leto še dovolj pri močeh za srečanje.”

Dugi učenjak se je pričel smejati. Rekel je: “Naslednje leto? Mislim, da gledaš predaleč v prihodnost in preveč predvidevaš. Danes sem še živ, toda kdo ve, če bom jutri znova ugledal dan.”

Učenjaka, ki sta že spregovorila sta se obrnila k tretjemu prijatelju, ki je v tišini sedel. Zamišljeno ju je pogledal in rekel: “Jutri? Prijatelja moja… v tem trenutku, ko sem z vama ne vem ali bo moj trenutni vdih tudi zadnji vdih, ki ga bom naredil. Kdo lahko z gotovostjo zatrdi, da bo enemu dihu sledil tudi drugi?”

Obrazložitev zgodbe

Zgodba o treh starih prijateljih je kratka, vendar v sebi vseeno nosi globoko sporočilo. Želi nam sporočiti kako negotovo in kako minljivo je naše življenje. V tem trenutku smo še živi, toda kdo ve koliko časa bomo še živeli.

Merjenje časa v letih

Prvi učenjak v zgodbi je čas meril v letih, tako kot ga meri večina ljudi v naši družbi. Kadar se pogovarjamo o svoji starosti, razmišljamo o letih, ki smo jih že preživeli. Tudi, ko nekdo premini razmišljamo o letih, ki jih je doživel. Leta in letnice so tudi način kako si zapomnimo najpomembnejše mejnike v našem življenju, kot je na primer izobrazba (leto šolanja, leto diplomiranja), kariera (leta zaposlitve) in zakon (obletnice poroke).

Merjanje časa v dnevih

Drugi učenjak v zgodbi je opozoril, da merjenje življenja v letih ne pokaže dovolj natančno kako minljivo je življenje. Kadar govorimo o letih se nam zdi, da je pred nami še dolgo časa in da imamo še veliko pred sabo. Resnica pa je takšna, da ne vemo koliko let, koliko časa še imamo na voljo – morda nimamo niti enega leta več. Vedno obstaja možnost, da se naše življenje nenadno konča, morda v nekaj dneh ali celo v enem samem dnevu.

Merjenje časa v trenutkih

Tretji učenjak je spregovoril o najmočnejši resnici. Minljivost življenja se ne meri v letih ali dneh, življenje teče le od enega trenutka do drugega. Nikoli ne vemo koliko minut ali sekund še imamo na voljo. Upamo, da se bo naše življenje nadaljevalo, v resnici pa lahko vsak trenutek preminemo brez opozorila. Vsak trenutek, vsaka minuta in vsaka sekunda je dragoceno darilo, ki ga moramo ceniti.

Zgodba nam želi podati še eno pomembno sporočilo in sicer, da je naša povezanost z drugimi prav tako dragocena kot je dragoceno življenje. Naša družina in prijatelji so tisti, ki dajejo našemu minljivemu življenju smisel. Tako kot ne smemo za samoumevnega jemati našega življenja, ne smemo za samoumevne jemati prijatelje in družino.

Bližnji

Vse kar so učenjaki v zgodbi izrekli, se nanaša tudi na prisotnost naših bližnjih v našem življenju. Včasih družino in prijatelje vidimo kot nekakšno stalnico, kot nekaj, kar bo za vedno prisotno v našem življenju. Najmanj kar pričakujemo je, da bodo okoli nas še mnogo let. Zaradi takšnega pričakovanje je izguba bližnjega vedno šok. Kako so kar naenkrat izginili? Kaj pa vsa tista leta, ki naj bi jih še preživeli z nami?

Izgubo bližnjega lahko primerjamo z besedami drugega učenjaka v zgodbi – predvidevati v letih pomeni preveč predvidevati. Morda imamo koga izmed svojih najbližjih na voljo samo še nekaj dni, morda pa je tudi razmišljanje v dnevih preveč optimistično. Nihče na tem svetu nam ne more zagotoviti, da bodo ti ljudje ostali v našem življenju od enega do drugega trenutka.

Včasih se naše življenje zdi trdno in močno, spet drugič se nam zdi kot plamen sveče, ki ga lahko vpihne vsak vetrič.

Minljivost je nekaj, česar se moramo zavedati. Posebno primeren čas za zavedanje minljivosti so prazniki, torej čas, ki ga preživimo s svojo družino in prijatelji. Morda nekatere izmed naših najbližjih vidimo le ob posebnih priložnostih. Če je tako, praznični čas preživimo z njimi ter uživajmo v njihovi družbi in prisotnosti.

Kadar se ponovno povežemo z našimi ljubljenimi osebami jim povejmo, kako hvaležni smo, da so v našem življenju. Pokažimo jim, da cenimo vsak trenutek, ko smo z njimi in da so dragoceno darilo v našem življenju. Poglejmo v njihove oči, kljub negotovosti in minljivosti v našem življenju, se bomo počutili pomirjene in hvaležne.

Tiger in jagoda

V življenju vsakega izmed nas nastopijo trenutki, ko preteklosti ne zmoremo pustiti za sabo ali pa nas pretirano skrbi naša prihodnost. Če ste se znašli v stiski, vam bo v pomoč morda zgodba o tigru in jagodi.

Zgodba

Nekega dne, ko je moški hodil po divjini, je srečal krvoločnega tigra. Tiger ga je začel preganjati, in ker mož ni želel postati plen, je poskušal tigru ubežati. Tekel je tako dolgo in tako daleč, da je prišel do previsa. Zdaj je z ene strani na moškega prežal tiger, na drugi strani pa je zeval prepad. Moški, ki se mu je zdelo, da nima izbire, je v obupu pograbil ovijalko in pričel plezati po steni prepada navzdol. Na pol poti navzdol je moški pogledal na rob previsa in videl tigra, ki je renčal in razkazoval svoje čekane. Moški je hitro pogledal proti tlom, a tam je zagledal še enega tigra, ki je prav tako renčal in čakal, da moški pripleza do vznožja pečine.
Moški je bil sedaj ujet med dvema tigroma.

Kot da ne bi imel dovolj težav, sta se poleg moškega pojavili še dve podgani. Ena je bila bele barve, druga pa je bila črna. Pričeli sta gristi ovijalko, ki se je je oklepal moški. Moški se je zavedal, da ovijalka več ne bo dolgo zmogla držati njegove teže, če jo bosta podgani še naprej grizli. V upanju, da bo podgani odgnal, ju je začel plašiti in odvračati stran, vendar sta se podgani vedno znova vračali in grizli ovijalko.

V tem trenutku je moški nedaleč stran od sebe opazil jagodo, ki je rastla iz kamenja in zemlje. Sadež je izgledal poln in zrel. Moški je eno roko iztegnil proti jagodi, z drugo pa se je trdno oklepal ovijalke. Utrgal je sadež.

Z enim tigrom nad sabo, z drugim tigrom pod sabo in z dvema podganama, ki sta grizli ovijalko, katere se je moški oklepal, je sredi pečine pričel jesti jagodo. Ugotovil je, da je izjemno slastna.

Obrazložitev zgodbe

Zgodba o tigru in jagodi govori o življenju v sedanjem trenutku. Kljub težki situaciji, v kateri se osrednji lik zgodbe nahaja, si moški ne dovoli, da bi ga strah paraliziral. Moški je zgrabil trenutek ter v njem užival.
Zgodba o tigru in jagodi je polna metafor. Vsi bistveni elementi zgodbe nosijo globji pomen.

Preteklost

Vrh pečine predstavlja preteklost. Tam je moški nekoč bil in od tam je prišel. Glede na vaše življenje, vrh pečine predstavlja vse vaše spomine in izkušnje v življenju. Plezanje moškega po ovijalki navzgor bi predstavljalo podoživljanje in vračanje v preteklost.
Tiger na vrhu pečine predstavlja pasti v katere um zapade, če pretirano razmišljamo o preteklosti. Če se nenehno vračamo v preteklost in obžalujemo svoja dejanja ter se sramujemo napak, ki smo jih napravili ali se jezimo, ker nečesa nismo naredili tako kot bi morali, nas je tiger preteklosti s svojimi kremplji že močno poškodoval. Če za sabo ne zmoremo pustiti slabih izkušenj, ki so nas prestrašile ali če se počutimo kot žrtve, ker izhajamo iz travmatičnega okolja, kjer so bile prisotne zlorabe, si je tiger preteklosti že odtrgal dobršen kos našega mesa.
Tiger poleg tega predstavlja tudi dejstvo, da je nemogoče zavrteti čas nazaj in določene stvari spremeniti. Včasih si želimo, da bi bilo to mogoče in da bi v enaki situaciji ravnali drugače. Morda še vedno razmišljate o tem, kakšen bi bil pravi izid v določeni situaciji, pa čeprav je ta trenutek že zdavnaj minil. Včasih si želimo, da s svojimi besedami ne bi prizadeli bližnjega ali še vedno razmišljamo o tem, kaj bi se zgodilo, če bi spregovorili s svojo simpatijo iz srednje šole. Čas je kot enosmerna ulica, vrh pečine straži tiger, ki nas ne bo kar tako spustil mimo.

Prihodnost

Vznožje pečine v zgodbi predstavlja prihodnost, ki je še neodkrito področje in nepopisan list. Prihodnost v sebi zajema vse naše strahove in sanje, upanja in razočaranja, morebitne zmage ter neuspehe. Naš jutri je negotov in skrivnosten.
Plezanje po ovijalki navzdol, nekoliko bližje proti vznožju pečine, predstavlja naš vpogled v prihodnost, pričakovanja in predvidevanja glede naše prihodnosti. Tiger ob vznožju pečine predstavlja nevarnost pretirane zaskrbljenosti glede tega, kaj še prihaja in kaj bomo še doživeli. Ponavadi nam te skrbi preprečujejo, da bi dobro delovali v vsakodnevnem življenju in nam kalijo mir duha.
Večina izmed nas je že doživela kako je, kadar nas nekaj izjemno skrbi. Mogoče je bil to razgovor za delovno mesto, nastop pred občinstvom ali kak drug pomemben dogodek. Razmišljali smo o vsem kar gre lahko narobe in zaradi vznemirjenosti nismo mogli spati. Ko je končno napočil pomemben trenutek, se zaradi živčnosti nismo mogli povezati z energijo kreativnosti in nismo se odrezali tako dobro, kot bi se lahko. Postali smo napeti in čutili smo stres. Po ovijalki smo splezali preblizu tigra, ki nas je poškodoval.
Tiger ob vznožju pečine poleg prihodnosti predstavlja tudi neizogibnost smrti. Smrt potrpežljivo čaka na vsakogar izmed nas saj ve, da se ji ne bomo izognili. Kadar tiger ob vznožju pečine zarjove proti nam, začutimo hladne vetrove smrtnosti.

Sedanjost

Pozicija moškega med dvema tigroma predstavlja sedanjost. Moški na ovijalki visi v zraku. Na nek način se tudi mi nahajamo med preteklostjo in prihodnostjo. Sedanjost oziroma trenutek tu in zdaj je lahko zelo neoprijemljiv pojem. V momentu, ko določen trenutek označite za sedanji trenutek, je ta že preteklost in zamenja ga drug, enako nenadomestljiv trenutek časa. Ne glede na to, kako se trudite, trenutka ne morete zadržati.
Časa ne moremo opredeliti in ustaviti. Čeprav ga znamo meriti z veliko natančnostjo, nam naša tehnika prav nič ne pomaga pri tem, da bi ujeli sedanji trenutek in njegovo čarobnost. Kljub temu, da trenutka ne moremo zadržati, pa je sedanji trenutek vse kar pravzaprav imamo, saj se je preteklost že odvila, prihodnost pa še ni prišla. Sedanjost je trenutek tu in zdaj, ki je popolnoma in brezpogojno naš. Sedanjosti nam nihče ne more vzeti in samo mi imamo moč, da se odločimo, kaj bomo s tem trenutkom storili.

Ovijalka v zgodbi predstavlja materialni svet. Tako kot se moški z obema rokama oprijema ovijalke, se mi trmasto oprijemamo fizičnega življenja. Naš preživetveni nagon nas sili, da se življenja oprimemo ter da se ne predamo brez boja. Plezanje navzdol po ovijalki pravzaprav ni izbira, saj nimamo izbire – življenje vedno teče naprej. Z rojstvom na svet nimamo druge izbire kot živeti življenje, dokler se nam to ne izteče. Ovijalka je lahko zato metafora za samsaro, krog življenja in smrti.

Minljivost

Dve podgani, ki se pojavita v zgodbi predstavljata pot časa. Njuni barvi, bela in črna, simbolizirata dan in noč. Podgani grizeta ovijalko, zaradi česar ovijalka izgublja svojo moč. To ponazarja, kako nas vsak dan pripelje bližje naši smrti. Če bi se ovijalka pretrgala, bi moški padel v pogubo. Tako je tudi z našim življenjem. S tekom in minevanjem časa se nam fizično življenje pričenja izmikati in tudi za nas bo nekoč prišel čas smrti. Takrat ne bomo imeli druge izbire kot spopasti se s tigrom na dnu pečine.
Tako kot želi moški pregnati podgane, želimo mi pregnati staranje in ohraniti zdravo telo. Na tem temelji vedno večja industrija lepote in mladosti. Če ne zmoremo ustaviti staranja in bolezni, lahko poskusimo vsaj izgledati lepi in mladi. Pomislite na vse prehranske dodatke, lepotne operacije, vitamine, kozmetična sredstva, masaže…
Vendar je v našem življenju tako kot s podganama, ki se ju ne da odgnati. Čas teče naprej in se za nikogar ne upočasni in ustavi. Kljub našemu najboljšemu trudu naš čas ostaja omejen.

Sedanji trenutek

Jagoda ponazarja izjemno lepoto, blišč, energijo in vitalnost posameznega trenutka, trenutka tu in zdaj. Ta trenutek je vedno tu ter čaka na tiste, ki ga lahko vidijo in so ga zmožni doživeti. Prav ta trenutek se lahko odločite vzeti in doživeti. Najprej se ga moramo zavedati, potem pa lahko začutimo čudovitost trenutka. Vsak trenutek vsebuje lepoto, ki jo težko ubesedimo. Stopite ven in začutite enost z naravo. V vsakem trenutku je tako veliko lepote in dobrote, da vse ne moremo doživeti ali pa bi nas to povsem brezupno preplavilo. Z metaforo iz zgodbe bi to lahko primerjali z jagodo, ki je polna slastnega soka.
Odtrgati jagodo pomeni ujeti trenutek. Kadar ujamemo trenutek, se zavedamo sedanjosti, usmerimo pozornost na tok življenja okoli nas ter se odločimo, da se bomo popolnoma potopili v reko večnosti. Okusiti jagodo pomeni v celoti okusiti in izkusiti našo realnost. Kadar to storimo, cenimo čudež našega obstoja in opazimo lepoto, ki je povsod okoli nas. To naše srce napolni s hvaležnostjo in veseljem.

Odtrgati in okusiti jagodo življenja je zelo težko. Večina ljudi ima namreč veliko težavo doseči stanje čuječnosti, ki nam pomaga izkoristiti in uživati trenutek tu in zdaj. Največja težava, ki nam preprečuje, da bi užili trenutek tu in zdaj, je pomanjkanje zavedanja. Veliko ljudi živi v preteklosti ali je zaskrbljenih glede svoje prihodnosti, pri tem pa jim uhajajo dragoceni trenutki sedanjosti. Če bi to povezali z zgodbo o tigru in jagodi, bi bil moški sredi plezanja tako zaseden z gledanjem tigra na vrhu pečine in tigra ob vznožju pečine, da nikoli ne bi opazil sočnega sadeža, ki se je nahajal povsem blizu njega.
Druga ovira, ki nam preprečuje užiti sedanjost je večja, vendar nanjo od časa do časa naleti večina ljudi. Lahko bi se zgodilo, da bi moški opazil jagodo, vendar zaradi grozečih tigrov ne bi imel apetita. Čeprav je jagoda na dosegu njegovih rok, ne bi imel moški nobene želje, da bi jo odtrgal. Nekdo, ki iz lastnih izkušenj ve, kako se je tako počutiti, bi lahko rekel, da je to krasna metafora v zgodbi, vedar da obstaja velika razlika med razumevanjem te zgodbe in našo realnostjo: “Vem, da bi moral živeti v trenutku tu in zdaj, toda kako naj to storim?”
Zgodba ponudi namig. Ko je moški zagledal jagodo, se je z eno roko držal ovijalke, z drugo pa je segel proti jagodi. To nakazuje dve stvari: kako pomembno je znati stvari spustiti in kako pomembno je, da se v življenju trudimo, da se iztegnemo in se oprimemo stvari, ki si jih želimo.
Moški jagode ne bi dosegel, če bi vztrajal pri oklepanju ovijalke z obema rokama, temveč bi jo lahko le gledal. Da bi dosegel jagodo, se je moral sprostiti in spustiti eno roko z ovijalke.
Enako je tudi v našem življenju. Ovijalka predstavlja naš fizični obstoj ter materialno plat v našem življenju. Če se ovijalke trdno držimo, pomeni, da nas materialna plat življenja zelo zanima. S tako navezanostjo pa težko stvari pustimo za sabo, kar nam preprečuje uživati sedanji trenutek.

Čuječnost

Interpretacija in razlaga zgodbe je jasna, vendar je sporočilo zgodbe težko prenesti v vsakdanje življenje. Pomislite na to, koliko ljudi je tako osredotočenih na delo in varčevanje, da si ne vzamejo časa za uživanje življenja. Če jih boste opazovali, boste kmalu ugotovili, da se nikoli ne sprostijo, niti takrat, kadar je delo v teku. Ko so na počitnicah, ne morejo razmišljati o ničemer drugem kot o delu. V jeziku naše zgodbe bi lahko rekli, da se s smrtnim prijemom držijo ovijalke.
Drugi del metafore o ovijalki govori o tem, da je enako pomembno, da raziskujemo ter skušamo doseči stvari, ki si jih želimo. Cona udobja je res udobna, vendar pa nam ne ponudi nič novega. Če želimo doseči jagodo, se moramo stegniti ponjo v neznano, saj nam ni na dosegu, čeprav jo lahko vidimo.

Največja značilnost življenja je, da se vse premika naprej. Edina stalnica v našem življenju so spremembe. Življenje nam vedno znova ponuja nova, neraziskana področja ter nove priložnosti. Živeti življenje v sedanjosti je lahkotno in razvedrilno.
Zgodba nas uči, da se moramo v času, ko ne zmoremo polno in čuječe živeti v sedanjem trenutku, vprašati:

Kaj mi preprečuje zgrabiti trenutek tu in zdaj? Česa ne morem pozabiti in pustiti v preteklosti? Kaj moram spustiti, da bom lahko v polnosti užival življenje?
Se učim česa novega, spoznavam nove ljudi? Kdaj sem nazadnje kaj prvič poskusil? Česa se lahko začnem učiti, da mi bo v veselje? Katerih novih projektov v življenju se lahko lotim?

Vaši odgovori vas bodo usmerili na pravo pot v vašem življenju. Na podlagi odgovorov si vzemite še nekaj minut več in pripišite svoje načrte, ki vam bodo omogočili življenje polno živeti.

Živeti v trenutku ter uživati v življenju, ki se nam ponuja je tudi neke vrste navada. Sčasoma, ko se boste zavestno trudili za čuječo prisotnost v sedanjosti, vam bo vedno lažje. Vedno manj boste pogrevali preteklost in skrbeli zaradi negotove prihodnosti. S pristnim doživljanjem veselja v sedanjosti, pretekli spomini bolečine ne bodo imeli več tako močnega vpliva na vas, skrbi in strahovi prihodnosti pa ne bodo več tako grozeči. Ugotovili boste, da je sedanjost pravzaprav čudovita ter vredna vaše pozornosti, saj je darilo, ki nas napolni z mirom, zadovoljstvom, energijo in vznemirjenjem. Je kot škatla polna slastnih jagod. Vse kar potrebujete za polno življenje v sedanjem trenutku je sprejemanje in uživanje trenutka.