ANKSIOZNOST (TESNOBNOST) IN STRES

Anksioznost ali tesnobnost je neprijetno čustveno stanje, ki se lahko kaže kot manjši nemir oziroma bojazen ali kot zelo močan strah – panika. Tesnoba se razlikuje od strahu, pri katerem gre za razumski odziv na dejansko nevarnost. Običajno pri tesnobi namreč manjka jasen in realen vzrok, ki bi lahko pojasnil naše slabo počutje. Določena mera tesnobe, ki se pri človeku pojavi od časa do časa je povsem normalna in spremlja duševno povsem zdrave ljudi. Problemi se pojavijo, ko je doživljanje tesnobe zelo hudo, povsem izven našega nadzora in nam začne vplivati na kakovost življenja.

Tesnoba je eden najpogostejših zdravstvenih problemov v zahodnem svetu. Po mnenju nekaterih raziskav in mnenj je kar dve tretjini obiskov pri zdravniku povezanih z boleznimi, ki so posledica stresa in tesnobe. Duševnost in telo sta resnično nerazdružljiva in dogajanje v glavi bistveno vpliva na dogajanje po vsem telesu.

 

Znaki in Simptomi

Tesnobo spremljajo različni simptomi. Najbolj pogost med njimi je pritisk, ki ga čutimo v prsih kot stiskanje, srčne palpitacije (močnejše in hitrejše utripanje srca), občutek zbadanja v prsih ter nezmožnost, da vdihnemo dovolj zraka kot bi želeli. Hudo tesnobo spremlja glasno sopenje, plitko dihanje ali hiperventilacija (prehitro in pregloboko dihanje).  Ko smo tesnobni se hitro pojavi napetost in zategnjenost v hrbtnih in vratnih mišicah ter v ramenih. To običajno pripelje do glavobolov, bolečin v hrbtu in mišičnih krčev. Prav tako je značilno, da se ob doživljanju tesnobe prekomerno potimo, osušijo se nam usta, lahko začutimo vrtoglavico, trpimo za prebavnimi motnjami in moramo pogosto urinirati ali odvajati blato.

Osebe, ki trpijo za tesnobo imajo večino časa občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega in slabega. Mnogokrat jih skrbi, da imajo kakšno kronično  ali nevarno bolezen, saj spremljajoči simptomi tesnobe, ki vplivajo na celotno telo lahko spominjajo na marsikatero drugo bolezensko stanje. Osebe, ki so tesnobne in se nikakor ne morejo sprostiti imajo pogostokrat tudi motnje spanja – ne morejo zaspati ali pa je spanje plitvo in se tekom noči pogostokrat prebujajo.

Vzroki

Tesnoba je lahko posledica psiholoških ali fizičnih dejavnikov. Izhaja lahko iz čustvenih, prirojenih ali hormonskih težav, v večini pa jo povzroči stres. Tesnoba in stres sta tako močno povezani, da ju obravnavamo skupaj. Ko smo nenehno izpostavljeni stresu (na primer strahu ali neprijetnostim) naše telo doživlja prave in merljive telesne spremembe. Stres je pravzaprav beseda, ki opisuje dogajanja, ko smo povrženi hudemu, strašljivemu, neprijetnemu ali tesnobo zbujajočem položaju. Takrat prevzame pobudo v našem telesu avtonomno živčevje, ki uravnava bitje srca in odziv na stres. Nadledvične žleze pričnejo sproščati stresne hormone, ki spodbudijo telo k delovanje. Poveča se krvni tlak, srce hitreje črpa, kri se usmerja iz trebušnega predela proti nogam, razširijo se zenice. Postanemo napeti in pripravljeni na delovanje. Ta odziv telesa bi nam prišel še kako prav, če bi morali bežati pred roparji, zvermi ali loviti za preživetje, v sodobnem svetu pa nas napadajo povsem drugačne zahteve sodobnega življenja: težave doma, prezahtevno delo, plačilo računov, nenehni opravki in hitenje. Težava nastane, ker naše telo ne loči med eno ali drugo vrsta stresa, naši stresni hormoni se ne porabijo v trenutku, kot bi se v prazgodovini; temveč nastaja kronična psihofizična napetost, ki se je ne moremo otresti. Na življenjsko pomembnih organih in sistemih zato nastaja škoda. Stres izjemno škodljivo vpliva na telo ter vodi do milejše ali hude anksioznosti oziroma tesnobe.

Tesnobo poleg stresa pa lahko povzroči tudi nekaj tako vsakdanjega kot je kofein. Tesnoba je lahko prav tako posledica povišane mlečne kisline v krvi. Mlečna kislina je končni produkt razgradnje krvnega sladkorja (glukoze), ko v telesu primanjkuje kisika.

Pomembno je torej vedeti, da poleg stresnih dejavnikov na razvoj tesnobe lahko vplivajo tudi zunanji ali povsem telesni faktorji.

Dieta in življenjski slog

Na tesnobo, ki nastane zaradi povišane vrednosti mlečne kisline v krvi vpliva več dejavnikov. To so kofein, sladkor, pomanjkanje B vitamina, pomanjkanje kalcija in magnezija, alergije na hrano in alkohol.

Preprosti ukrepi, kot so izogibanje kofeinu, sladkorju, alkoholu in hrani, na katero smo alergični ter hkratno dodajanje vitaminov B, kalcija in magnezija nam lahko močno pomaga pri zmanjševanju tesnobe. Že sama odpoved kofeinu pogosto prinese občutne rezultate.

Za osebe, ki trpijo za tesnobo je ključno tudi, da zmanjšajo stresne dejavnike v življenju in da se naučijo vaj za sprostitev in različnih sprostitvenih tehnik. Nekatere najbolj popularne metode za blaženje stresa so meditacija, molitev, avtogeni trening, vodeno sproščanje ob glasbi. Običajno priporočilo je, da si na dan vzamemo vsaj 5 minut, ki so namenjene izvajanju sprostitvenih tehnik. Ko osvojimo določeno tehniko sproščanja je doseganje notranjega miru, ki ga je spočetka težko doseči, vedno lažje. 

Prehranski dodatki, ki pomagajo blažiti tesnobo

Za blaženje tesnobe so pogosto predpisani različni antidepresivi ali sedativi (zdravila, ki pomirjajo). Prenehanje jemanja teh zdravil mora vedno potekati postopoma in pod zdravniškim nadzorom. Smiselno pa je, da pred zdravili, ki nam jih predpiše zdravnik poskušamo z naravnejšim pristopom pri zdravljenju tesnobe ali pa naravna sredstva jemljemo hkratno s konvencionalnimi zdravili. To nam pomaga vzpostaviti telesno ravnovesje, ki je bilo prej porušeno, kar je tudi pripomoglo k razvoju tesnobe (na primer pomanjkanje vitaminov in mineralov).

Vitamini in minerali

b vitamin proti anksioznostiB vitamini

B vitamini so naravno zdravilo proti tesnobi in stresu. Ljudje, ki imajo malo vitaminov B, pogosto kažejo znamenja depresije, zbeganosti, izgube spomina in druge znake hude tesnobe.

 

kalcij in magnezijKalcij in magnezij

Ko smo pod stresom in tesnobni se nam zviša krvni tlak. Ta minerala znižujeta krvni tlak, zaradi česar telo lažje prenaša škodljive učinke stresa.

 

Naravni hormoni

melatonin proti anksioznostiMelatonin

Melatonin je hormon, ki ga izloča češarika, žleza v možganih. Uravnava ciklus spanja in budnosti in je močan zaviralec stresa. Uravnava negativne ravni stresnih hormonov, njihovo raven namreč zniža na običajni nivo. Melatonin prav tako pomaga pri nespečnosti, ki se pojavi zaradi tesnobe.

Zelišča

ginko biloba proti anksioznostiGinko biloba

Rastlina izboljšuje krvni obtok v možganih in je lahko učinkovita pri dvigovanju razpoloženja ob depresiji.

 

kva kava proti anksioznostiKava kava

Kava kava je zelišče, ki ga uporabljajo za zdravljenje tesnobe, nemira in nespečnosti. Je naravno pomirjevalo in pripomore k dobremu počutju.

 

kamilice proti anksioznostiKamilice

Kamilice imajo prijeten in pomirjevalni učinek. Čaj pred spanjem nam pomaga tudi zaspati.

 

sibirski gisneng prosti tenosbnostiSibirski Ginseng

Ženšen telesu pomaga premagovati kakršen koli stres. Kadar je krvni tlak previsok ga zniža in če je koncentracija krvnega sladkorja prenizka, jo ženšen spodbudi na normalno raven.

 

Šentjanževka pomaga pri anksionostiŠentjanževka

Šentjanževko imenujejo tudi naravni antidepresiv, saj je tako učinkovita pri blaženju stresa, tesnobe in depresije. Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da je njena učinkovitost enaka kot pri zdravilih, ki nam jih lahko predpiše zdravnik.

 

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil

B vitamini: 2krat dnevno po 50 mg / dan

Ginko biloga: 60 mg kapsula do 3krat /dan

Kalcij: 500 – 1000 mg / dan

Kava kava: 1 kapsula do 3krat / dan

Magnezij: 250 – 500 mg / dan

Melatonin: 1 mg pred spanjem

Sibirski ženšen: 1 kapsula / dan

Šentjanževka: 1 kapsula 3krat / dan

Viri:

Mindsel, E. (2010), Vedno zdravi. Z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Murray, M. (2002), The Pill Book Guide to Natural Medicines: Vitamines, Minerals, Nutritional Supplements, Herbs and Other Natural Products. Bantam Books.

LEAVE A REPLY

Please enter your comment!
Please enter your name here