Ali srce misli? Ima srce čustva?

Elektromagnetno polje srca

V srcu obstaja kompleksni živčni sistem, ki  ima sposobnost spominjanja in komuniciranja.  Zato ni vseeno kaj nosite v svojem srcu!

srečno poljeSte kdaj opazili, da pogovorno čustva pogosto povezujemo s srcem?Zakaj govorimo stvari kot:

• Prihaja iz srca.

• Iz srca se ti zahvaljujem

• Sledite srcu

• Boli me srce.

• Zlomljeno srce.

• Srce mi je zaigralo.

Kaj pravzaprav je srce?

Večina ljudi vidi srce kot mehanično črpalko, ki po telesu črpa kri skozi žile in kapilare. Drugi imajo širšo vizijo srca in ga razumejo kot »srčno čakro«, ki je po tantrični in jogijski tradiciji hinduizma in budizma osrednji »kolovrat« energije v širšem sistemu subtilnih energetskih vrtincev v našem teslu. Kakorkoli, malo ljudi ima zares jasno in konkretno sliko o tem, kaj srce res je, kaj počne in kako pomemben organ je pravzaprav  za naše mentalno in telesno zdravje.

Začnimo ta članek z nekaj zanimivimi dejstvi o srcu:

Vsi vemo, da čustvenim spremembam sledi predvidljiva sprememba srčnega utripa, pritiska in drugih funkcij v telesu. Glede tega se že dolgo domneva, da so možgani tisti, ki so v končni fazi odgovorni za odzive telesa na določene dražljaje. Vendar pa zadnje raziskave kažejo, da ima srce svojo lastno logiko, ki je pogosto drugačna od »normalne« logike možganov. Izkazalo se je, da srce pošilja možganom sporočila in navodila, ki jih nato možgani razumejo in tudi ubogajo. Srce komunicira z možgani na način, ki bistveno vpliva na to, kako zaznavamo in se odzivamo na svet. Nevroznanstveniki so odkrili naravne poti in mehanizme, preko katerih lahko srce zavira ali pa spodbuja električno aktivnost v možganih in tako vpliva na to, kako zaznavamo svet, kako  sprejemamo odločitve in druge kognitivne procese, ki določajo naš odziv na svet.

• Nedavne raziskave so poimenovale srce »srčni možgani«, saj so  v srcu odkrili kompleksen in sofisticiran živčni sistem, ki je bistven za delovanje srca in vsebuje okoli  40 tisoč nevronov, ki jim pravimo »senzorični nevtriti«. S svojim živčnim sistemom se lahko srce uči, spominja, čuti, zaznava in se odloča neodvisno od možganov.

• Še ena stvar, ki so jo raziskave odkrile, je, da srce ne komunicira z možgani samo preko fizičnih poti (živčnih mrež), ampak tudi preko elektromagnetnega polja, ki ga oddaja. Po poročanju  Rollin McCratyja, direktorja za raziskave z inštituta HeartMath, je elektromagnetno polje srca najmočnejše elektromagnetno polje v telesu in je kar 5.000 x močnejše od elektromagnetnega polja možganov. S senzitivnimi merilnimi napravami (merilci elektromagnetnega polja)  to magnetno polje zaznamo  tudi nekaj metrov izven telesa.  

elektromagnetno polje srca

• Dokazano je, da obstaja subtilni, vendar zelo vplivni elektromagnetni oziroma »energetski« komunikacijski sistem, ki deluje tik pod našim zavedanjem. Raziskave Inštituta za HeartMath so pokazale izjemne dokaze, da lahko elektromagnetno polje srca prenaša informacije med ljudmi. Ta energetska izmenjava je bila doslej izmerjena med ljudmi, ki so stali 1,5 narazen. McCarty pravi, da te energetske interakcije lahko razložijo, zakaj nas nekateri ljudje nemudoma privlačijo oziroma odbijajo. Srce zelo vpliva na medsebojne odnose. Ugotovljeno je bilo tudi, da se lahko možganski valovi ene osebe sinhronizirajo s srcem druge. To se je najpogosteje zgodilo, ko je oseba ustvarjala usklajen srčni ritem, kar verjetno pomeni, da kadar  smo v sproščenem koherentnem stanju, tudi bolje zaznavamo informacije, ki so kodirane v srčnem polju ljudi okoli nas.

interakcija elektromagnetnega polja med dvema srcema

Tudi nekateri drugi vidiki kažejo, da srce ni le fizični organ. Deluje tudi kot endokrina žleza, ki izloča hormone, ki vplivajo na različne pomembne funkcije.  En tak hormon se imenuje ANP (atrijski natriuretični peptid) in vpliva na krvne žile, ledvice, nadledvične žleze in na številne regulativne regije v možganih. Srce vsebuje tudi celice, ki jih imenujemo »adrenergični receptorji«. Te celice sproščajo v telo noradrenalina in dopamin nevrotransmiterje. Srce proizvaja tudi hormon »oksitocin«, ki mu pravimo tudi »hormon sreče« oz. »hormon ljubezni«. Ta hormon je  vključen v funkcije, kot so porod, dojenje, sodeluje tudi pri kogniciji, toleranci, prilagodljivosti, kompleksnih spolnih in materinskih odnosih, socialnih interakcijah in pri vzpostavitvi trajnih vezi. 

• Dr. David Vesely, profesor medicine, molekularne farmakologije in fiziologije na univerzi v Južni Floridi, je ugotovil, da hormoni srca odstranijo več kot 97 rakastih celic  v 24 urah.

• Poleg tega so na inštitutu HeartMath ugotovili, da je srce bistveno pri stabilizaciji in destabilizaciji čustev in pri harmonizaciji in disharmonizaciji interakcij med sabo, živčevjem in možgani. Ko te stvari niso usklajene, se počutimo izgubljene.

• Obsežne raziskave so pokazale, da negativna čustva ustvarjajo nekoherentnost, neravnovesje in čudne ritme srca. To ruši odnos med srcem, živčnim sistemom in možgani, kar vpliva na telesno in duševno počutje. Na ta način lahko stres in čustvene travme povzročijo srčni napad, s tem lahko tudi pojasnimo, kako lahko ljudje dejansko umrejo od zlomljenega srca.  Čustveni pretresi in šoki  lahko sprožijo neskladje v srčnem ritmu. Temu pravimo srčna bolečina.  Ljubezen, sočutje, skrb in hvaležnost imajo ravno nasproten učinek. Ustvarjajo koherentni (usklajen) srčni ritem.

srčni utrip

Srce ima svoje možgane, zato ni čudno, da ljudje pogosto rečejo: Zaupaj svojemu srcu. Srce intuitivno ve, kaj je prav in kaj ne, le naučiti se mu moramo bolje prisluhniti. Mentalni šum v glavi preprečuje, da bi lahko možgani slišali sporočila srca. Če želite slediti srcu, umirite svoje misli in svoj um.

Skrivnosti srca