Gastritis in gastropatija
Kako in kaj storiti s prehrano ob vnetju želodčne sluznice?

 

Zdravilna hrana

▪ beljakovine

▪ skuta in sir

▪ probiotiki

▪ polnozrnata živila

▪ flavonoidi

▪ korenčkov in špinačni sok

▪ sadje

▪ vlaknine

▪ sladki koren, komarček in janež

▪ olje z vitaminom E

 

Škodljiva hrana

▪ meso

▪ veliko maščob

▪ slaščice in pecivo

▪ mleko

▪ čokolada in mentol

▪ pekoča hrana

▪ kisla hrana

▪ začimbe

▪ gazirane pijače

▪ kava

▪ alkohol

 gastritis

Osnovno o gastritisu

Gastritis je vnetje želodčne sluznice, ki je lahko nenadno – akutno ali kronično obolenje. V sluznici pride do okvare celic, ki sestavljajo najbolj notranjo plast želodca, motena je tudi obnavljanje le teh. Do akutnega vnetja pride ob nadraženju oziroma poškodbi, simptomi so lahko izraženi, lahko pa obolenje poteka brez simptomov. Kadar ob poškodbi sluznice ne pride do vnetja, stanje imenujemo gastropatija. Le ta je največkrat posledica zaužitja nekaterih zdravil, ki dražijo želodec, kot so paracetamol ali druga protibolečinska zdravila. Potek gastropatij se razlikuje od poteka gastritisov.

Kronični gastritis je dolgotrajno vnetje želodčne sluznice, ob katerem se pojavi izginjanje žleznega tkiva in nadomeščanje tega s celicami drugačne vrste. Zaradi sprememb celic na delih želodca, se spremeni tudi njegova funkcija. V kolikor vnetje traja dlje časa se spreminja vedno večja površina želodčne sluznice, kar lahko vodi do pojava želodčnega raka.

 

Znaki in simptomi

Veliko obolelih nima nobenih simptomov. Pri ostalih so prvi simptomi, ki se pojavijo, bolečina v želodcu pri jedi, spahovanje, napenjanje, slabost ali  bruhanje. Virusni gastritis se povečini kaže z bolečino v trebuhu, vročino, mrzlico, bruhanjem, slabim počutjem in hujšanjem. Zaradi redkosti pojavljanja virusnih gastritisov, ob simptomih najprej pomislimo na bakterijsko okužbo. Kronično obolenje se kaže s pomanjkanjem vitamina B12, kar povzroča nevrološke bolezni ali anemije. Pred pojavom pomanjkanja vitamina B12 obolenje poteka prikrito, brez jasnih simptomov. Spremembe se vidijo na gastroskopiji, kar je najpogostejša preiskovalna metoda za dokaz obolenja.

 

Vzroki

Gastritisi so poškodbe želodčne sluznice, do katerih pride zaradi različnih dejavnikov. Vzroki za obolenje so okužbe ali avtoimunsko dogajanje. Najpomembnejši vzrok za okužbo je bakterija, imenovana Helicobacter pylori. Redkeje so vzrok okužbe z virusi, paraziti ali glivami. Virusne okužbe najpogosteje povzročajo virusi herpesa. Pogosteje se pojavljajo pri bolnikih z moteno imunsko odpornostjo, kot so okuženi z virusom HIV, bolniki z rakom in osebe po presaditvi organov. Redko povzročajo gastritis glive iz rodu Candida. Do akutnega vnetja lahko pride tudi zaradi uživanja surovih rib, kot je suši, saj se v njih lahko nahajajo predstopnje parazitov. Pogosto se govori tudi o drugih dejavnikih tveganja, kot so psihični stres, kajenje ter prekomerno uživanje alkohola.

Okužba s Helicobacter pylori je pogostejša v nerazvitih deželah. V razvitih državah sveta je kljub zmanjševanju dejavnikov tveganja pogostost še zmeraj visoka. Pri otrocih je pogostost okužb s to bakterijo do 10%, pri odraslih pa do 30% populacije. Okužba je kronična in lahko vodi do razjed želodca in dvanajstnika ter drugih resnejših obolenj.

 

Dieta

Pravilna prehrana lahko bistveno spremeni potek gastritisa oziroma prepreči pojavljanje le tega. Izločevanje živil, ki niso priporočljiva, ter vključevanje priporočljivih, ogromno pripomore k izboljšanju simptomov in znakov tako pri akutnem, kot tudi kroničnem gastritisu.

Sprva se pri akutnem, kot tudi kroničnem obolenju priporoča post. Pri akutnem gastritisu pride do olajšanja simptomov po dveh do treh dneh posta, pri kroničnem se simptomi umirijo po povprečno sedmih dneh. Po mesecu ali dveh je dobro post ponoviti. Ob postenju se uživajo sadni sokovi, kar pomeni, da se dražeča živila umaknejo iz prehrane. Želodec ima ob takšnem postu možnost počivati, sadni sokovi pa zagotavljajo minimalni kalorični vnos, skrbijo za detoksikacijo telesa ter ohranjajo hidracijo.

Po prenehanju glavnih simptomov se v prehrano vključi sadje. Tri dni se nato uživa le sadje, od katerega se priporočajo jabolka, hruške, grozdje, ananas, zrele pomaranče, breskve in melone. Absolutno je potrebno poskrbeti, da so živila pridelana vsaj na ekološki način, najbolje je poseči po sadju iz biodinamične pridelave. Po treh dneh sledi postopen prehod na dieto, v katero se dodatno vključijo še zelenjava, semena, oreški ter žita.

 

Hrana, ki ob gastritisu ni priporočljiva ali jo je potrebno omejiti

meso škoduje gastritisuMeso

Proteini, ki se nahajajo v mesu, dražijo želodčno sluznico, kar velja še posebej za govedino, svinjino in rdeče meso. Dobro se je izogibati vsem vrstam mesa, pravzaprav je najbolje, če ga za obdobje bolezni iz prehrane izključimo.

 

 

maščobe škodujejo gastritisuVeliko maščob

Beljakovine in ogljikovi hidrati povzročajo manj draženja v želodcu kot maščobe. Prehrana z veliko maščobami je zato neprimerna pri gastritisu. Uporabljajo naj se zdrave maščobe, ki vsebujejo veliko esencialnih maščobnih kislin ter delujejo antioksidativno, kot so na primer omega 3 maščobne kisline.

 

slaščice škodujejo pri akutnem gastritisuSlaščice in pecivo

Veliko sladkorja in pekovski izdelki iz bele moke dražijo sluznico želodca in poslabšajo simptome bolezni.

 

 

 

Alpsko mlekoMleko

Aminokisline v mleku spodbujajo večje izločanje kisline in s tem privedejo do poslabšanja simptomov gastritisa.

 

 

 

ko imamo gastritis se ne priporoča čokoladeČokolada in mentol

Izogibati se moramo uživanju čokolade in mentola oziroma mentolove mete, saj povzročajo sprostitev mišice zapiralke, ki se nahaja na prehodu požiralnika v želodec. Sprostitev te mišice omogoča prehod želodčne vsebine v požiralnik, kar vodi do poslabšanja prebavnih težav in lahko poškoduje sluznico požiralnika.

 

pekoča hrana škoduje pri akutnem gastritisuPekoča hrana

Hrana, ki vsebuje pekoče snovi, mora biti črtana iz jedilnika. Povzroča namreč draženje želodca in zmanjšuje zaščitno funkcijo že tako prizadete sluznice. Predvideva se, da bi naj pekoča hrana bila celo vzrok gastritisa. Curry, kajenski poper, feferoni, sveža čebula, sveža redkvica in ostala pekoča živila so v primeru gastritisa škodljiva.

 

Fermentirana živila se ne priporoča pri luskaviciKisla hrana

Pri kuhanju ne dodajajmo kisa ter ne uporabljajmo živil, ki nižajo pH želodca. To so vsa vložena zelenjava v kisu, gorčica, paradižniki in citrusi, ki po zaužitju vzpodbujajo kislo okolje v želodcu. Le ta je potrebno omejiti, saj se s tem izognemo poslabšanju želodčnih simptomov.

 

poper škoduje gastritisuZačimbe

Za sluznico želodca so dražeče nekatere začimbe. To so poper, česen v prahu, čili in začimbne mešanice, ki vsebujejo naštete začimbe.

 

 

 

Gazirane pjače poslabšajo gastritisGazirane pijače

Pijače z mehurčki povečajo produkcijo plinov v prebavilih, kar vodi do napihnjenosti, spahovanja in zakisanja. Želodčna sluznica se razdraži, vsebina pa lahko zateka nazaj v požiralnik.

 

 

kava škoduje pri nizkem krvnem tlakuKava

Kofein poslabša zakisanost želodca, to je lahko pri poškodbah sluznice zelo škodljivo. S tem v mislih se izogibajmo črnega čaja, koka kole, energijskih pijač ter drugih napitkov, ki vsebujejo kofein. Zaradi pozitivnih učinkov na prebavila je kljub vsebnosti teina, dovoljeno uživanje zelenega čaja, v kolikor obolelemu ne povzroča težav.

 

alkohol škoduje pri slabokrvnostiAlkohol

Vseh alkoholnih pijač se je zaradi draženja potrebno ob gastritisu izogibati.

 

 

 

 

Hrana, ki je priporočljiva, saj omili simptome gastritisa

tofu se priporoča pri gastritisuBeljakovine

Zadosten vnos beljakovin zagotavlja dobro obnavljanje telesnih celic ter pripomore k hutrejšemu celjenju poškodb. Izbirajte kvalitetne beljakovinske vire, kot so tofu, soja, leča ter stročnice.

 

 

skuta se priporoča, ko imamo gastritisSkuta in sir

Sir in skuta sta dobra vira beljakovin, ki zaradi spremembe molekul v predelavi ne izražata negativnih učinkov polnomastnega mleka. Izogibati se ju je potrebno le pri znani alergiji na laktozo ali v primeru, da se po zaužitju počutimo neprijetno.

 

 

kefir za zdrave mandelneProbiotiki

Fermentirana zelenjava, jogurt in kefir imajo veliko pozitivnih učinkov, ne le na prebavila, temveč celotno telo. Pri gastritisu pomegajo tako, da zmanjšajo vnetje ter urejajo gibanje črevesja.

 

 

 

polnozrnata živilaPolnozrnata živila

V skupino polnozrnatih živil spadajo polnozrnat kruh ter polnozrnati kosmiči, testenine in rjavi riž.

 

 

 

 

brusnice Flavonoidi

Jabolka in brusnice vsebujejo veliko flavonoidov. Ti pripomorejo k zaviranju rasti bakterij, ki povzročajo vnetje v želodcu. Flavonoide vsebuje tudi česen, ki je priporočljiv v času, ko ni hujše simptomatike, če gre za okužbo s H. pylori.

 

 

Korenčkov in špinačni sok proti gastritisuKorenčkov in špinačni sok

Kombinacija soka iz špinače in korenčka je pri mnogih, ki trpijo za gastritisom, zelo ugodna. Najbolje se obnese kombinacija 40ml špinačnega in 60ml korenčkovega soka. Mešanico pijemo dva do trikrat čez dan.

 

 

sladko sadje pomaga pri gastritisuSadje

Veliko vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov se nahaja v sadju. Dobro je izbrati jabolka, banane, breskve, hruške, grozdje ali melone.

 

 

Vlaknine

laknine proti gastritisuVlaknine pomagajo pri prebavi živil in zmanjšujejo zaprtje, ki je ena od glavnih spremljajočih težav gastritisa.

 

 

 

 

komarček umerja želodecSladki koren, komarček in janež

Sladki koren vsebuje sestavino, imenovano glicirizin in je znan v ljudski medicini kot dobro zdravilo proti želodčnim ranam. Komarček in janež blažita prebavne motnje in umirjata vnetje sluznice želodca. Priporoča se uživanje čajne mešanice naštetih zeli.

 

 

vitamin E proti gastristisuOlje z vitaminom E

Večkrat dnevno je dobro, da zaužijemo čajno žličko olja z vitaminom E, saj obloži sluznico, preprečuje draženje in jo obnavlja.

 

 

 

Druga priporočila

Potrebno je vzpostaviti red pri obrokih, ki naj bodo pogostejši, a zato preprostejši. Poskrbimo, da se pri enem obroku ne zaužije veliko hodov. Najbolje je, da med uživanjem različnih jedi počakamo nekaj časa, da se najprej ena jed presnovi, preden se lotimo druge jedi. Prav tako je potrebnega čim manj mešanja različnih živil. Pomembno je, da imamo zadnji obrok vsaj dve uri pred spanjem, da preprečimo zatekanje hrane iz želodca v požiralnik.

Pitje zadostne količine tekočin je zelo priporočljivo, vendar naj ne bi pili med obroki, prav tako ne pol ure pred in pol ure po obroku. S tem zagotovimo optimalno gostoto želodčnih sokov, prebava poteka lažje, hrana pa se manj časa zadržuje v želodcu, kar ga razbremeni. Liter in pol do dva litra popite navadne vode čez cel dan poskrbi za optimalno hidracijo telesa.

Ob hranjenju se moramo izogniti stresu. S tem je mišljen kakršen koli pogovor, misli o vsakdanjih težavah ter hitenje. Stres je močan dejavnik tveganja za gastritis, poleg tega negativno vpliva na celotna prebavila.

V času bolezni je potrebno prenehati s kajenjem, saj se le na ta način sluznica v zadostni meri obnovi. Nikotin draži receptorje v želodčni sluznici, kar pripomore k vnetju in preprečuje celjenje poškodb.

 

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ J.M. Akiva et al. Chronic gastritis. http://emedicine.medscape.com/article/176156-overview. Pridobljeno na spletu: 1.8.2016.

 

0 Comments

Imate dodatno vprašanje glede člankov, urnika vadbe, vsebine ali pa želite le deliti svoje mnenje ali osebne izkušnje? Pustite na strani vaše sporočilo! (Da bo stran bolj interaktivna, je komentiranje zaželeno!)

Have your say!

Trgovina - Izdelki za zdravje Magnetni izdelki iz turmalinabakrena zapestnicaBrainwave avdio-terapijaturmalin nogavicemandala obesek in verizicanapihliva zračna opornicaakupresurni prstan iz napestnicagignong masažna metlicabakrene nogavice baner

TOP strani zadnjih 7dni