MOTNJE HRANJENJA – anoreksija nervoza in bulimija

Za motnje hranjenja je značilna izkrivljena podoba o samem sebi oziroma o svojem izgledu ter izjemno močan strah pred tem, da bi oseba postala debela. Motnje hranjenja so izjemno pogoste v sodobnem času, najpogosteje se pojavijo pri najstniških dekletih, pri katerih se motnje lahko zavlečejo do zgodnje odraslosti, niso pa redke niti v kasnejših obdobjih življenja. Oseba z motnjami hranjenja ima pravzaprav težave v duševnem zdravju, ki lahko privedejo do skrajnosti ter včasih tudi do smrtno nevarnega obnašanja in telesnega stanja.

Poznamo več vrst motenj hranjenja, od tega sta morda najbolj znani anoreksija nervoza in bulimija, pa tudi debelost in kompulzivno prenajedanje. V zadnjem času so do izraza prišle tudi nekatere druge motnje hranjenja, na primer bigoreksija, ki je značilnejša za moške in označuje obsedenost z mišičastim telesom in izgrajevanjem mišične mase ter ortoreksija, kjer gre za obsedenost s pravilno prehrano, s katero naj bi si izboljšali splošno zdravje.

Oseba z motnjo hranjenja se lahko prenajeda z nenormalno velikimi količinami hrane in potem bruha ali poseže po odvajalih, s čimer doseže, da hrana še neprebavljena zapusti telo. Mogoče je, da oseba povsem zavrača hrano in komaj kaj poje ali pa oseba pretirano skrbi za prav vsak grižljaj hrane, ki mora biti izjemno zdrav. Motnje hranjenja se odvisno od vrste motnje kažejo na različne načine, skupen pa jim je nezdrav in obsesiven odnos do hrane in prehranjevanja. Najbolj poznani in raziskani motnji sta anoreksija nervoza in bulimija, ki sta zaradi specifičnih značilnosti tudi najbolj uničujoči za zdravje in telo.

 

Anoreksija in bulimija se najznačilneje pojavita pri najstniških dekletih, v poznejših razredih osnovne šole, v srednji šoli ter tudi na fakultetah. Ocenjuje se, da ima minimalno 1% deklet v tej starostni skupini motnjo hranjenja, najverjetneje anoreksijo ali bulimijo.

Anoreksija označuje eno izmed najbolj resnih oblik motenj hranjenja, saj gre pri bolezni za namensko in načrtno počasno stradanje. Kljub očitno shujšanem in iztrošenem telesu ter organom, osebe z anoreksijo menijo, da so pretežke in da izgledajo predebele. Hrano vztrajno zavračajo oziroma pojejo ravno toliko, da njihovo telo še vedno deluje. Občasno morda pojejo nekoliko več hrane, da bi ustregle svoji družini ali prijateljem, vendar večjemu obroku pogosto sledi zloraba odvajal ali pa siljenje k bruhanju. Anoreksija vodi v resne zdravstvene težave. Izguba teže, šibkost in utrujenost so prvi in najočitnejši znaki bolezni, z napredovanjem bolezenskega stanja pa so vedno šibkejši tudi vitalni znaki trpeče osebe, menstruacije postanejo neredne, okončine so mrzle in omrtvičene. Če osebe ne prenehajo s hujšanjem, lahko anoreksija privede do srčnega zastoja.

Bulimija naj bi bila po nekaterih raziskavah malo bolj pogosta kot anoreksija, pa tudi pojavljala naj bi se pri nekoliko starejši populaciji, največkrat pri ženskah v dvajsetih letih. Tudi za osebe z bulimijo je značilna izkrivljena samopodoba telesa, od anoreksije pa se razlikuje po tem, da bulimična dekleta ne hujšajo do kosti in kože, temveč bolezen zaznamuje krog kompulzivnega prenajedanja, ki mu sledi prisilno bruhanje. Zaradi takšnega cikla ohranijo relativno normalno telesno težo. Bulimične osebe lahko ob enkratni priložnosti pojejo tisoč kalorij, vendar po jedi izzovejo bruhanje, tako da takšno prenajedanje ne vodi v pridobivanje teže. Poleg bruhanja pogosto zlorabljajo odvajala, ki preprečijo prebavljanje hrane. Osebe z bulimijo bolezen običajno zelo dobro skrivajo, zaradi česar bulimija pogosto ostane neodkrita več let. Največkrat se jo diagnosticira šele zaradi zdravstvenih težav, ki se pojavijo kot posledica bolezni in ob katerih zdravnik pomisli na bulimijo. Želodčna kislina ob rednem bruhanju pusti posledice na zobeh, ki začnejo propadati, pogosto je kronično vneto grlo. Bruhanje, ki ga oseba izzove sama lahko vodi v razjede na členkih in prstih. Pri osebah z bulimijo so seveda pogoste prehranske pomanjkljivosti in prebavne motnje – zaprtje ali diareja. V zelo hudih in dolgotrajnih primerih so bolezenski zapleti lahko usodni. Želodec ali požiralnik lahko poči, pomanjkanje kalija pa lahko pripelje do odpovedi ledvic ali srčne kapi.

Znaki in Simptomi

Glavni simptomi anoreksije so nepojasnjena in nepotrebna izguba telesne teže, neracionalen in pretiran strah pred debelostjo, obsesija s pripravljanjem in serviranjem hrane, pretirani rituali ob hranjenju, utrujenost, šibkost in motnje razpoloženja. Ob večji izgubi teže postane neredna tudi menstruacija, ki velikokrat zamuja, prične se povečano izpadanje las, okončine prizadete osebe so pogosto mrzle in mravljinčaste, srčni utrip je nereden, šibki so tudi drugi vitalni znaki osebe.

Za bulimijo značilni simptomi pa so razjede na členkih prstov, kronično vnetje in pekoča bolečina v grlu, erozija zobne sklenine (posebno na zadnjih zobeh), otekle žleze slinavke, težave s prebavo, nihanje teže, neredne menstruacije ter nenadzorovan srčni utrip.

Vzroki

Motnje hranjenja so predvsem sodobni pojav, značilen za zahodni svet. Pred drugo polovico 20. stoletja so bile motnje hranjenja izjemno redek pojav, prav tako pa se sploh ne pojavljajo pri družbah v razvoju. Velik poudarek v naši kulturi je na dietah in vitkosti, kar gotovo predstavlja enega izmed poglavitnih vzrokov za pojav motenj hranjenja. Veliko mladih deklet in vedno več fantov zaradi modnih smernic, poudarjanja vitkosti in diet misli, da ne bodo (pri)ljubljeni, če ne bodo svojega telesa in prehrane prilagodili železnim standardom naše kulture. Tudi, če mlada dekleta in fantje še nimajo anoreksije ali bulimije je njihova prehrana pogosto nezdrava in pomanjkljiva, tako da ne zadosti potrebam telesa po hranljivosti. To pogosto vodi v motnje metabolizma in biokemije ter ob dalj časa trajajočem hujšanju tudi v resnejše zdravstvene težave.

Poleg družbenih zapovedi k razvoju motenj hranjenja doprinese tudi specifična družinska dinamika. Veliko oseb z boleznijo prihaja iz družin, kjer otroci doživljajo velik pritisk v zvezi s tem kakšne uspehe bi morali dosegati. Čeprav so zdravniki vrsto let menili, da na pojav motenj hranjenja vplivajo le psihološki dejavniki, so novejše raziskave pokazale, da ima velik vpliv tudi biokemično neravnovesje telesa in pridružene prehranske pomanjkljivosti. V tem pogledu lahko motnje hranjenja primerjamo z depresijo, kjer se prav tako prepletajo biološki in psihološki dejavniki.

Vzroki za pojav motenj hranjenja so kompleksni in se med seboj prepletajo. Kot najbolj bistvene lahko izpostavimo:

▪ kulturno obsedenost z vitkostjo, prehrano in dietami

▪ diete

▪ najrazličnejše težave v družini

▪ določene psihološke značilnosti posameznika (perfekcionizem, zahtevnost do samega sebe, nizka samopodoba…)

▪ biokemijsko neravnovesje v telesu

▪ nizke ravni serotonina

▪ prehranske pomanjkljivosti (posebno cinka)

Pomoč pri soočanju z boleznijo

Motnje hranjenja je vedno potrebno jemati resno. Tudi, če oseba še ni diagnosticirana, ker so bili do sedaj znaki bolezni spregledani ali če še ne izpolnjuje pogojev za diagnozo, vendar se pri njej kaže obsedenost s prehrano in dietami, to lahko vodi v resnejše zdravstvene težave. Če sami pri sebi sumite, da imate motnje hranjenja poiščite svetovalca, ki vam bo pomagal ali se zaupajte prijatelju. Govorjenje o težavi je prvi in eden izmed najpomembnejših korakov, ki vodi k ozdravitvi. Naslednji pomemben korak, ki ga mora obolela oseba storiti je, da poišče zdravniško pomoč, saj bo v sodelovanju z zdravniki morala poskrbeti za zdravstvene težave, ki so se pojavile kot posledica motenj hranjenja. Kadar je bolezen izjemno huda je lahko potrebna hospitalizacija, z namenom, da telo ponovno pridobiti svojo moč in ravnovesje. Pri osebah z bulimijo je pomemben del celostnega zdravljenja tudi obisk pri zobozdravniku, ki bo poskrbel za poškodovane zobe.  Po tem, ko se je oseba vključila v zdravljenje pri zdravniku je potrebno narediti načrt prehranjevanja, ki bo telesu vrnil manjkajoče hranilne snovi, zagotovil telesu dovolj energije za delovanje ter pomagal pri ponovni vzpostavitvi zdravih vzorcev hranjenja. Svetovalna pomoč psihologa je običajno nujno del zdravljenja, saj osebi pomaga ponovno prevzeti zdrave navade prehranjevanja in vzorce mišljenja v zvezi s hrano in prehranjevanjem.

Če ste družinski član ali prijatelj osebe z motnjo hranjenja, ste verjetno že opazili, da konfrontacija osebe z njeno težavo pripelje le do zanikanja težave in odpora. Včasih je edini način pomoči osebi, da se takoj obrnemo na strokovnjaka. Za nasvet prosite zdravnika ali psihologa, morda se lahko obrnete na šolsko svetovalno službo. V ekstremnih primerih bo morda takoj potrebna hospitalizacija osebe.

Splošni napotki

Osebe z motnjami hranjenja so pogosto obsedene s porabo kalorij preko fizične aktivnosti. Fizična aktivnost je vsekakor pomembna, vendar je za iztrošen organizem najbolj primeren 30 minutni dnevni sprehod, ob zmernem tempu. Takšna oblika gibanja bo izboljšala razpoloženje, pri čemer bo pomagal tudi svež zrak in sončna svetloba.

Posebno dovzetne za razvoj motenj hranjenja so dekleta, ki vstopajo v puberteto. To obdobje prinese veliko telesnih sprememb in pridobivanje telesne mase, kar je popolnoma običajno. Razvoju bolezni so bolj izpostavljena dekleta, ki imajo nizko samopodobo. Kot starš ali druga odrasla oseba lahko dekletu pomagate s spodbudami v izvajanje aktivnosti, kjer bo dekle lahko razvilo svoj talent. To bo dvignilo samozavest, kar je varovalni dejavnik.

Prehrana

Zelo priporočljivo za osebe z motnjami hranjenja je, da pomoč poiščejo pri prehranskem strokovnjaku. Ta bo pomagal nasloviti določene prehranske pomanjkljivosti, ki jih je prinesla bolezen in se razlikujejo od posameznika do posameznika. Prav tako vas bo prehranski strokovnjak znal usmeriti pri razvoju novih in zdravih prehranjevalnih navad. Kljub temu priporočilu, vam v nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov za prehranjevanje:

▪ Namesto treh velikih obrokov na dan, raje jejte manjše in hranljive obroke večkrat dnevno. To bo zmanjšalo nihanje krvnega sladkorja in predvsem osebam z bulimijo pomagalo pri preprečevanju prenajedanja.

▪ Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin bo pomagala pri obnavljanju vašega poškodovanega prebavnega traka. Priporočljive so polnozrnate žitarice, na primer oves ter veliko zelenjave. Zelenolistna zelenjava je dober vir kalija, ki ga pogosto manjka osebam z bulimijo.

▪ Osebam z motnjami hranjenja največkrat primanjkujejo beljakovine. Nekajkrat tedensko si privoščite ribe, sojine izdelke ter jejte veliko stročnic.

▪ Anoreksija je povezana s pomanjkanjem cinka. Bučna semena so odličen vir tega minerala. Vsak dan si jih lahko privoščite četrtino skodelice.

▪ Veliko oseb z motnjami hranjenja ima nizko raven nevrotransmiterja serotonina. Pri vzdrževanju pravilne ravni serotonina pomagajo sestavljeni ogljikovi hidrati.

▪ Nekatera hrana povzroči občutek sitosti, čeprav ima majhno hranilno vrednost. Eden izmed ciljev zdravljenja motenj hranjenja je, da se oseba ponovno nauči zaznati in upoštevati potrebe svojega telesa. To bo lažje uspelo, če se oseba odpove nezdravi hrani, ki nas navda z občutkom polnosti, v resnici pa je osiromašena s hranilno vrednostjo. Ne jejte procesirane, hitre hrane, gaziranih pijač ter izdelkov, ki so označeni kot ”lahki” in manj kalorični.

▪ Poskrbite, da bo krvni sladkor obolele osebe čim manj nihal. V ta namen se izognite uživanju sladkorja, sladkarij, tortam, sladoledu in drugim sladkarijam. Vaše telo le še bolj oropajo hranilnih snovi, ki jih že tako manjka.

▪ Ne zauživajte kofeina in alkohola. Ti dve substanci le motijo delovanje prebavnega sistema ter povzročajo tesnobnost.

Prehranski dodatki, ki se priporočajo pri motnjah hranjenja:

Vitamini in minerali

B kompleks

Vitamini B kompleksa so zaradi stresa, ki spremlja motnje hranjenja pogosto izčrpani. Sodelujejo pri formaciji nevrotransmitorjev, ki uravnajo razpoloženje. Iz tega razloga so izjemno pomemben dodatek pri osebah z anoreksijo in bulimijo.

Cink

Študije so pokazale povezavo med pomanjkanjem cinka in motnjami hranjenja, zaradi česar je cink pomemben in priporočljiv prehranski dodatek. Prav tako je cink pomemben za dober okus, vonj ter apetit.

Krom

Krom bo pomagal pri uravnavanju krvnega sladkorja.

 

 

Multivitaminski dodatek

Multivitaminski dodatek bo pomagal pri odpravljanju prehranskih pomanjkljivosti, ki so nastale kot posledica motnje hranjenja. Pri odmerjanju sledite navodilu za uporabo na izbranem izdelku.

 

Vitamin B6

Vitamin B6 je pomemben za sintezo nevrotransmitorjev, ki izboljšajo razpoloženje in dobro počutje.

 

Zelišča

Svišč

Svišč je rastlina, ki izboljša apetit ter prebavo.

 

 

Šentjanževka

Ta rastlina pomaga pri soočanju s tesnobo in depresijo, ki sta običajni spremljevalki motenj hranjenja. Rastline ne uživajte, če jemljete predpisana zdravila za depresijo ali tesnobo.

 

Drugi dodatki

Esencialne maščobne kisline

Osebe z motnjami prehranjevanja imajo pogosto pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, ki izjemno prispevajo k normalnem psihičnem počutju. Vsak dan zaužijte žlico olja lanenih semenih ali 3 g ribjega olja.

Priporočljivi odmerki prehranskih dopolnil:

B kompleks: vzemite 50 mg odmerek dvakrat dnevno

Cink: priporočljiv dnevni odmerek je od 45 – 90 mg. Za boljši izkoristek ga užijte skupaj z bakrom v odmerku 3 mg.

Krom: vzemite do 1000 mcg kroma na dan

Svišč: 10 kapljic tinkture rastline zmešajte s kozarcem vode in mešanico spijte 15 minut pred obrokom.

Šentjanževka: 300 mg kapsulo vzemite dva do trikrat na dan

Vitamin B6: vzemite 50 mg odmerek na dan

 

Viri:

Balch, F., James, Strengler, M. (2004), Prescription for Natural Cures. Balch Enterprises, LLC, and Stenglervision