Putika / jetika / protin

Zdravilna hrana

▪ beljakovine in nenasičene maščobe

▪ živila z veliko vsebnostjo kalija

▪ sadje

▪ avokado

▪ ananas

▪ češnje

▪ soja

▪ zelena

Škodliva hrana

▪ hrana, z visoko vsebnostjo purinov

▪ ogljikovi hidrati

▪ sladkor

▪ alkohol

Protin je bolezen, ki spada med revmatska obolenja in je povzročena z odlaganjem kristalov sečne kisline v sklepe, sklepna tkiva in druge organe. Med bolezni nalaganja kristalov spadajo še druga obolenja, kot so bolezni odlaganja kalcijevega fosfata, glukokortikoidnih kristalov ter druga. Sklepno vnetje, ki je povzročeno s prekomernim odlaganjem kristalov se kaže ponavadi z vnetjem enega sklepa, lahko pa se vnetje seli tudi na druge sklepe. Prizadeta so tudi tkiva, ki se nahajajo ob sklepu, saj jih zajame vnetje. 

Protin je dokaj pogosta bolezen, na 100.000 oseb jih trpi za putiko 20 do 35. Največ bolezni je med 30. in 50. letom starosti in se večinoma pojavlja pri moških. Kar 90 do 95 odstotkov bolnikov je moških. Ženske, ki obolijo, so praviloma v obdobju po menopavzi.

 

Simptomi in znaki

Začetek protina je povečini nenaden in pogosto ponoči s hudo bolečino in oteklino sklepa, ki je pordel in topel. Na dotik je sklep močno boleč, najpogosteje je vnet sklep palca na stopalu. Pridružena je lahko mrzlica in povišana telesna temperatura. Bolezen se v svojem razcvetu kaže s povišano koncentracijo sečne kisline v krvi, sklepnim vnetjem, kjer v sklepni tekočini najdejo uratne kristale, pogosta je pridružena ledvična bolezen ter značilni izrastki na določenih predelih telesa, imenovani tofi. Tofi so posledica kroničnega protina in so skupki uratnih kristalov v koži uhlja, nad malimi sklepi rok, v ovojnici sklepov in kit, lahko pa se nalagajo tudi v srčno mišičnino ali zaklopke. Napadi sklepnega vnetja se ponavljajo v različnih obdobjih. Kadar se vnetje pojavi, izzveni postopoma, najverjetneje zaradi povišane topnosti kristalov, saj se v sklepu zviša temperatura. Zaradi vnetja se pospeši tudi odplavljanje kristalov z obolelega sklepa, saj se lokalno poveča pretok krvi.

Vzroki

Nastanek protina je povezan z zvišano koncentracijo sečne kisline v krvi, vzrok temu pa je lahko prirojena motnja v presnovi, povečana tvorba ali zmanjšano izločanje sečne kisline. Pri devetdesetih odstotkih obolelih je vzrok zmanjšanje izločanja sečne kisline prek ledvic. Dejavnikov tveganja za pojav protina je več. Tako velja, da so oboleli praviloma moški, večja možnost za obolenje pa obstaja pri povečani telesni teži, pretiranem uživanju alkohola, povišanem krvnem tlaku, slabšem delovanju ledvic, redni uporabi diuretikov ter izpostavljenosti svincu. Večje možnosti za bolezen imajo družinski člani obolelega, kar pomeni, da se povečano nagnjenje za bolezen lahko prenaša iz roda v rod. Pogosto se putika pojavlja skupaj z drugimi obolenji, kot sta sladkorna bolezen in povišana koncentracija trigliceridov v krvi. Večjo tvorbo sečne kisline lahko povzroča tudi hitrejši razpad celic ob infarktu srčne mišice, dihalni stiski, dolgo trajajočem epileptičnem napadu ter prekomernem telesnem naporu.

Dieta

V obdobju nenadnega sklepnega vnetja je potrebno popiti zadostno količino tekočin. Zaradi svojega učinka na izločanje kristalov urata z mesta vnetja se priporoča pomarančni sok zmešan z vodo. Najbolje je izbrati sveže pomaranče in jih sproti predelati v sok. Kadar je delovanje ledvic ohranjeno, se lahko lotimo kratkega tridnevnega posta s sadnimi sokovi. Ko se simptomi in znaki vnetja umirijo lahko oboleli preide na dieto s sadjem, ki naj traja tri do štiri dni. Na tej dieti uživa le sveže sočno sadje, kot do grozdje, jabolka, hruške, breskve, pomaranče in ananas. Po sadni dieti naj oseba preide na prehrano, ki vključuje koristna živila ter izključuje hrano, ki lahko poslabša potek bolezni.

Za zajtrk je dobro izbrati kos sadja skupaj s pinjencem ali jogurtom ter manjšim kosom polnozrnatega kruha. Kosilo naj bo sestavljeno iz solate, polnozrnatih živil ter skute ali drugih mlečnih izdelkov. Za večerjo je priporočeno uživati svežo zelenjavo, kalčke, maslo in kak kos kruha. Pri vseh obrokih je potrebno paziti na povečan vnos beljakovin in maščob ter zmanjšan vnos ogljikovih hidratov. Dobro je vključevati čim več nenasičenih maščobnih kislin, sadja in se izogibati hrani z visoko vsebnostjo purinov. S sledenjem pravilni dieti je možno zelo dobro nadzorovati bolezen, zmanjšati pogostost napadov sklepnega vnetja ter omiliti simptome le tega. Znani so primeri, ki so se s pravilnim prehranjevanjem bolezni ozdravili.

Hrana, ki slabo vpliva na potek obolenja


purniniHrana, z visoko vsebnostjo purinov

Purini so molekule, ki v procesu presnove spodbujajo prekomerno nastajanje sečne kisline. Omejitev živil, ki vsebujejo veliko purinov, pri nekaterih obolelih zmanjša pogostnost ponovnih napadov vnetja. Z izogibanjem oziroma zmanjšanjem vnosa teh živil se nekoliko zniža nivo sečne kisline v krvi. Živila, ki vsebujejo veliko purinov so meso, ribe, školjke, jetra, drobovina in jajca. Zmerne količine purinov se nahajajo v polnozrnatih živilih, ovsu, fižolu, grahu, oreških, špargljih, cvetači, špinači in gobah. Uživanje teh živil je potrebno omejiti.

oglikovi hidratiOgljikovi hidrati

Priporoča se zmanjšati celokupni vnos ogljikovih hidratov, saj se skupaj s presnovo teh živil izločajo velike količine inzulina. Inzulin je hormon, ki poveča ponovni privzem urata skozi ledvice, kar pomeni, da se ta izloča v manjših količinah, več pa se ga ponovno absorbira v telo. Predvsem je potrebno paziti pri vnosu enostavnih ogljikovih hidratov, saj le ti povzročajo veliko večje dvige krvnega sladkorja in s tem povečano izločanje inzulina. Zmernost ni odveč tudi pri uživanju kompleksnih ogljikovih hidratov.

sladkor ni dober za žileSladkor

Enostavni sladkorji, kot so rafiniran bel sladkor, med, javorjev sirup, fruktoza in ostala sladila, povečajo proizvodnjo sečne kisline v telesu. V prehrano naj bi vključevali pretežno kompleksne ogljikove hidrate.

alkoholAlkohol

Prenehanje pitja alkoholnih pijač je nujno, saj alkohol poveča tvorbo sečne kisline in moti izločanje le te preko ledvic. Prav tako poviša proizvodnjo laktata, kar vodi do zmanjšanja izločanja sečne kisline in zmanjšanega delovanja ledvic.

Hrana, ki je priporočena pri protinu

zdrava oljaBeljakovine in nenasičene maščobe

Povečan vnos beljakovin in nenasičenih maščob vpliva na zvišano občutljivost tkiv za inzulin, kar vodi v znižanje koncentracije urata v krvi. Veliko nenasičenih maščob, ki so povečini tudi antioksidanti, najdemo v avokadu, olivnem olju, lanenem olju, orehih, repičnem olju in drugih živilih.

kalij za urejanje pristiskaŽivila z veliko vsebnostjo kalija

Banane, krompir, zelena listnata zelenjava, fižol in sokovi iz sveže zelenjave vsebujejo visoke vrednosti kalija, ki ščiti telo pred nalaganjem kristalov urata. Izmed sokov je še posebej priporočeno pitje mešanice korenčkovega, pesinega in soka iz kumar.

sladko sadje pomaga pri gastritisuSadje

Sadje uživamo sveže, nepredelano. Sadne sokove je dobro piti pripravljene sveže in iz celega sadeža ter se izogibati pitju koncentratov. Koncentrati namreč vsebujejo dodan sladkor, kar pomeni, da se v krvi nenadoma dvigne nivo sladkorja. Oboleli s putiko se morajo izogibati pretiranim nihanjem krvnega sladkorja, še posebej kadar gre za pridruženo sladkorno bolezen.

avokado proti aknamAvokado

Avokado vsebuje več kot 20 različnih vitaminov, mineralov in drugih hranil, ki pozitivno vplivajo na procese v telesu. Vsebnost zdravih maščob je v avokadu izjemno visoka, večinoma vsebuje oleinsko kislino, ki jo sicer najdemo tudi v olivnem olju. Le ta je močan antioksidant, ki zmanjšuje vnetje, ter s tem pripomore k olajšanju simptomov in znakov protina.

AnanasAnanas

Sveži ananas je poln bromelaina, encimskega kompleksa, ki učinkovito zmanjša simptome vnetja in otekline. Ananas naj bi uživali v času, ko ne uživamo drugih obrokov, saj se sicer encimi porabijo v procesu presnavljanja zaužitih živil. Težava nastane tudi v poreklu sadežev, saj jih velika večina prihaja z dežel, kjer so pridelani s sredstvi, ki so pri nas, zaradi škodljivosti zdravju, prepovedana. Na nas je torej, da izberemo ekološko pridelano sadje, ki ne vsebuje strupov.  

češnjeČešnje

V češnjah se nahajajo antocianidini, ki so povezani z zaviranjem ksantinske oksidaze, ki je encim, vključen v proizvodnjo sečne kisline. Študije kažejo, da uživanje 20 – 30 dag svežih češenj dnevno, učinkovito zniža vrednosti sečne kisline v krvi in zmanjšuje pojavnost napadov sklepnega vnetja.

soja vsebujeSoja

Vsebnost beljakovin v soji je visoka, z uživanjem le te pa se izognemo tudi številnim purinom, ki se nahajajo v mesu in mesnih izdelkih. S sojo lahko tako nadomestimo mesni obrok in hkrati poskrbimo za dobro razmerje med beljakovinami in ogljikovimi hidrati v prehrani. Pazimo na poreklo soje, saj je veliko le te na trgu pridelane z velikimi količinami pesticidov in drugih škodljivih snovi. Prav tako je večina soje na trgovskih policah pridelek gensko spremenjenih rastlin.

zelenaZelena

Zelena vsebuje sestavino 3-n-butylpthalide, ki zniža proizvodnjo sečne kisline v telesu z zaviranjem encima ksantinske oksidaze. Redno uživanje zelene sčasoma zniža vrednosti sečne kisline v krvi, čeprav se lahko le te v prehodnem obdobju nekoliko povišajo. Povišanje je v tem primeru mogoče razložiti s tem, da gre za povečan razpad kristalov sečne kisline, kar je pozitiven učinek.

Druga priporočila

Ob akutnem napadu protina je svetovan počitek. Vnet sklep hladimo z ledom in hladilnimi oblogami večkrat dnevno. Bolečine in vnetje lahko olajšajo protivnetna zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki. V vmesnem obdobju, ko sklepnega vnetja ni, naj se oboleli osredotoči na postopno zmanjšanje morebitne prekomerne telesne teže, opustitev alkohola ter dieto. Pitje zadostnih količin tekočin je pomembno, saj zmanjšuje nalaganje kristalov sečne kisline v tkiva. Koristno je tudi izogibanje vročini, predvsem v poletnih mesecih, saj so pogostejše pojavljanje zagonov bolezni povezali z izpostavljanjem soncu. Pomembno je sledenje s strani zdravnika specialista predpisani terapiji, saj je ob jemanju zdravil in dieti prognoza pri protinu dobra. Neupoštevanje terapije in odklanjanje zdravil vodi pogosto v razvoj kronične bolezni z nalaganjem kristalov po celotnem telesu ter hude okvare sklepov.


Viri

▪  Murray, M., Pizzorno, J., Pizzorno, L. The Encyclopedia of Healing Boooks. New York: Atria Books. 2005.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to ▪ Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Koulouris Spiro. Gout and Avocado. Dostopno 3.11.2016 na spletnem naslovu: http://goutandyou.com/gout-and-avocado/