Divertikli

Divertikuloza je ena izmed bolezni prebavnega trakta. Pri tej se v poteku prebavne cevi pojavljajo uvihki stene, ki se bočijo izven lumna prebavil. Lahko si jih predstavljamo kot majhne vrečice oziroma žepke na mestih, kjer bi sicer morala biti neprekinjena, gladka stena. Divertikli se lahko pojavijo na veliko mestih vzdolž prebavil, lahko je le eden ali jih je prisotnih več, manjših ali večjih. Divertikle imamo lahko tudi v požiralniku, čeprav se najpogosteje pojavijo v poteku debelega črevesa. Najdemo jih pogosteje proti koncu debelega črevesa, kjer začne črevo vijugati v obliki črke S, ta del črevesa je imenovan sigma.

Divertikuloza se pojavlja večinoma pri starejših osebah, le redko pri mlajših od 50. let. Med petdesetim in šestdesetim letom starosti je prisotna pri približno tretjini oseb, nad šestdesetim letom starosti pa se njena pojavnost s starostjo sorazmerno veča. Največ obolelih z divertikulozo je v razvitem svetu, v Aziji in Afriki je stanje izjemno redko.

Simptomi in znaki

Povečini divertikli ne predstavljajo nobenih težav. Ima jih veliko ljudi, a jih v večini primerov odkrijejo pri naključnih preiskavah, na primer preventivnih kolonoskopijah. Spet v drugih, redkih primerih, so lahko posledice hujše. Nastanek žepka je v veliko primerih blizu ene izmed arterij, žil, ki prehranjujejo črevesno steno. Prav zaradi tega je pogost pojav občasnih krvavitev iz mesta uvihanja, ki so lahko tudi tako močne, da je potrebna obravnava v bolnišnici. Znaki krvavitve so občasno odvajanje svetlo rdeče krvi, ali blata črnega kot oglje, kadar gre za zaprtje. Kljub temu, da je prisotna kri na blatu, je odvajanje neboleče, saj kadar gre za pridružene bolečine, prej pomislimo na morebitne hemoroide. Divertikli so en izmed najpogostejših vzrokov za krvavitev iz črevesja.

Znotraj žepka se lahko zaradi zmanjšane prehodnosti in spremenjene črevesne flore ali zastoja blata pojavi tudi vnetje, kar se imenuje divertikulitis. Blato, ki se nabere, povzroča pritisk, ki zmanjšuje pretok krvi, zaradi česar se ta del črevesa ne more izogniti nabiranju bakterij in posledičnemu vnetju. Takrat se pojavijo simptomi v smislu bolečin v trebuhu, ki se nahajajo predvsem v spodnjem delu trebuha. Pridružena je vročina, lahko se pojavi slabost in bruhanje.

Vzroki

Divertikel se pojavi, kadar ošibi mišični del črevesne stene. Skozi mesto, kjer ni zadostne mišične opore, se nato stena lažje izboči, saj bi jo sicer močne mišice zadržale in bi preprečevale uvihanje. Razlog za šibke mišice je lahko kronično zaprtje, saj se oboleli ob pozivu na blato le tega trudi izločiti, vendar trdega blata ne more potisniti iz črevesa. Ob trenutkih napenjanja se poveča pritisk na črevesno steno in takrat deli stene uidejo navzven med mišičnimi vlakni. Dejavniki tveganja so nezadostno gibanje, prevelika telesna teža ter dieta z  malo vlakninami.

Dieta

Način prehrane je močno povezan z nastankom divertiklov. Veliko jih imajo ljudje, ki se prehranjujejo s hrano, revno z vlakninami. Vlaknine namreč ob potovanju skozi črevo delujejo kot dobri trenerji črevesa. Zaradi njihove sestave jih ne moremo prebaviti v celoti, zato jih večino prepotuje celotno dolžino prebavnega trakta. Na poti zagotavljajo stalen blag pritisk na črevesno steno, kar spodbuja razvoj in ohranja moč mišic črevesa. V lumen vlaknine privabijo vodo in skrbijo za normalno sestavo blata, kar preprečuje zaprtje, ki je glavni dejavnik tveganja za divertikulozo. Prav zaradi naštetih razlogov se priporoča, da vsak dan uživamo hrano, bogato z vlakninami, poleg tega pa skrbimo za zadostno hidracijo oziroma popijemo zadosti tekočin vsak dan.

Namen primerne prehrane, kadar pride do vnetne bolezni oziroma divertikulitisa, pa je zagotoviti počitek črevesju. Zato prvi dan po ugotovitvi stanja pričnemo s tridnevno dieto, pri kateri poskrbimo za zadosten vnos tekočin. V teh treh dneh je dovoljeno uživati le lahke zelenjavne juhe, sadne sokove brez pulpe, vodo in nesladkan čaj. Zaradi potrebe telesa po hranilih v obdobju vnetja, se po treh dneh čim prej vrnemo na dieto z malo vlakninami. V primeru divertikulitisa namreč ne želimo obremenjevati črevesnih sten, saj se mora vnetni proces najprej umiriti. V poštev pridejo tako pokuhano sadje brez lupine, kuhana zelenjava brez ovoja, jajca, ribe, perutnina, mleko, jogurt, sir, beli riž, testenine in njoki. Do sedaj smo lahko že opazili, da se priporočila o primerni dieti za preprečevanje divertiklov in že ugotovljenih žepkov v črevesu skladajo, medtem pa posebna pozornost velja ob vnetju. To informacijo si je dobro zapomniti, saj stanja niso enaka.

Hrana, ki povzroči slabše počutje ali simptome ob znanih divertiklih

Pekoča hrana

Za ljubitelje pekoče hrane je ta novica zagotovo slaba – v primeru divertiklov se ji bodo morali namreč odpovedati. Pekoča hrana povečini poslabša vnetje v prebavnem traktu, lahko pa ga tudi povzroči. Ob prehodu skozi črevesje se le to nadraži, kadar zaužijemo preveč pekoče snovi, kar lahko vodi do diareje, bruhanja in drugih prebavnih težav.

Nekatere stročnice

Kljub visoki vsebnosti vlaknin, moramo biti pri uživanju stročnic previdni. Povzročajo lahko namreč napihnjenost, ki slabo vpliva na prebavni trakt, saj povzroča bolečino in neprijetne občutke. Koliko težav vam določena stročnica povzroča, je najbolje, da preizkusite sami, saj enoznačnega recepta ni. Pomembno ni le, katero izmed stročnic uživamo, temveč tudi količina zaužitih živil.

Koruza

Morda se moramo ob znanih divertiklih odpovedati tudi koruzi. Zagotovo to ne velja za vse ljudi, vendar jih veliko poroča o težavah s prebavo zaradi uživanja le te. Najverjetneje se težava skriva v visoki vsebnosti sladkorja v kombinaciji z vlakninami, predvsem se težje prebavljajo vrste sladke koruze ter vložena koruza.

Mlečni izdelki

Kljub temu, da večina ljudi prebavlja jogurt, sir in skuto, pa to ne velja za vse, ki imajo znano divertikulozo. Mleko in mlečni izdelki pri nekaterih začnejo povzročati prebavne težave, pri čemer ne gre za laktozno intoleranco, temveč vpliv sprememb na črevesni steni, predvsem, kadar jih je veliko. Če čutite spremembe po zaužitju mlečnih izdelkov, jih za nekaj časa odstranite iz prehrane, nato pa s poskušanjem ugotovite količino, ki je za vaše telo sprejemljiva.

Nezdrave maščobe

Učinek dobrih živil, ki jih vsakodnevno zaužijete se lahko hitro poruši, kadar posežete po hitri hrani oziroma hrani, ki vsebuje veliko nezdravih maščob. Za že tako obremenjeno črevo je visok odmerek nezdravih maščob pravo breme, saj ne le vpliva na proces prebavljanja drugih živil, temveč deluje tudi vnetno. Nezdrave maščobe so eno izmed živil, ki se jim morate izogniti, če se ne želite pridelati vnetja v prebavnem traktu.

Hrana, ki izboljšuje simptome in izboljša počutje ob znanih divertiklih

Veliko vlaknin

Živila z dobrim deležem vlaknin so grah in fižol, leča, artičoke, brokoli, ohrovt in druga zelena listnata zelenjava. Vsak obrok dneva naj bi v glavnem vseboval visoko vlakninske jedi in le manjši delež drugih. Tudi med malico se ne rabimo prikrajšati, saj si lahko pripravimo hitre in osvežilne smutije (npr. s pomarančo in špinačo), polnjeno jabolko s sladkimi mandlji, ali čips iz sladkega krompirja, ki se kar topi v ustih. Pripravimo si lahko domače namaze iz čičerike ali leče, ki v hladilniku zdržijo do tri dni in odlično dopolnijo tanko rezino kruha. Pri vnosu stročnic pazimo da se nam zaradi količine ne pojavi napihnjenost ali neprijeten občutek v prebavilih.

Kumarice

Od zelenjave so kumarice tiste, ki jih ne smemo izpustiti, kadar se trudimo biti čim bolje preskrbljeni s tekočino. Lahko jih uživamo kar sveže z vrta, iz njih pripravimo solate, priloge, juhe in še kaj. V poletni vročini je hladna juha iz kumaric res odlična.

Solata

Uživajmo veliko lahkih solat, sestavljenih iz hrustljavih zelenih mehkolistnih glavnatih vrst. Te pripomorejo k vnosu vlaknin, hkrati pa nas preskrbijo z dobro mero tekočine. Radič ali druge manj priljubljene vrste ne rabijo biti na prvem mestu, saj vsebujejo precej manj vode, kot njihove mehkolistne sorodnice. V solato jih lahko dodamo kakšno pest oziroma nekaj listov, zaradi višje koncentracije mineralov.

Oreščki

Pest oreščkov k solati ali v omako, kot dodatek drugim jedem ali kot samostojna malica. V vsakem primeru smo naredili dobro odločitev. Oreščki vsebujejo vlaknine in dobre maščobe, ki delujejo proti prehitremu staranju organizma. V obdobju divertikulitisa se moramo oreščkom sicer izogibati, kot tudi vsem drugim živilom z veliko vsebnostjo vlaknin, kar smo že omenili zgoraj.

Sadje

Sadje vsebuje veliko vode, ki pomaga pri ohranjanju hidracije telesa. Še posebej po učinkih na zdravje izstopa jagodičevje. Jagode vsebujejo vse do 91% vode, medtem ko so maline in borovnice sestavljene iz 85% vode.

Lubenica

Očitno je, da lubenica vsebuje velike količine vode, ampak ta velika zelena buča ne skriva v sebi le tega. V njej se skrivajo tudi kar precejšnje zaloge likopena, ki je antioksidant dober za preventivo raka. Najdemo ga predvsem v rdečem sadju in zelenjavi. Paziti pa je žal potrebno, kot tudi pri nakupu vseh ostalih vrst zelenjave, saj je lubenica največkrat pridelana na zdravju škodljiv način. Če lubenica ni pridelana brez škodljivih snovi, lahko skupaj z vsem dobrim, kar vsebuje, zaužijemo tudi veliko zalogo pesticidov.

Jogurt in probiotiki

Še eno živilo, ki nam poviša nivo vode v telesu je jogurt. Kombinacija proteinov in maščob je v jogurtu pravšnja za regeneracijo telesa po telovadbi ali drugem fizičnem naporu. Iz jogurta, ki je pravilno pripravljen, lahko dobimo tudi hranila za podporo marljivim bakterijam, ki se v našem črevesju trudijo izdelati vitamine in druge snovi, potrebne za zdravo delovanje telesa. Probiotiki, ki vsebujejo nekoliko več snovi, dobrih za naše cenjene črevesne bakterije, so pinjenec, kefir, kislo mleko in fermentirana živila.

Druga priporočila

Obolelim s preveliko telesno težo se svetuje hujšanje in znižanje telesne teže na normalno glede na njihovo telesno višino. Prevelika telesna teža je močno povezana z nastankom divertiklov. Kadar trpimo za kroničnim zaprtjem si lahko pomagamo z naravnimi odvajali ali mehčalci blata. K zmanjšanju težav v tem primeru veliko pripomore že skrb za redno uživanje tekočin v zadostnih količinah čez cel dan.

Viri

▪ Bednarik, J. Divertikli debelega črevesa – stanje, ki lahko povzroča resne težave. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu: http://www.doktor24.si/revija-doktor/zdravniki-pisejo/313-divertikli-debelega-crevesa

▪ Diverticulitis diet. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu:  http://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/in-depth/diverticulitis-diet/art-20048499?pg=1

▪ Costedio, M., MD. Diverticular Disease: Greatest Myths and Facts. Know the difference between diverticulosis, diverticulitis. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu:  https://health.clevelandclinic.org/2014/03/diverticular-disease-greatest-myths-and-facts/

▪ 11 Foods to Avoid If You Have Diverticulosis. Dostopno 6.4.2017 na spletnem naslovu: http://healthremediesjournal.com/11-foods-to-avoid-if-you-have-diverticulosis/