Bronhitis

Osnovno o Bronhitisu

Bronhitis je vnetje sapnice in velikih bronhov, ki sestavljajo zgornje dele pljučnih dihalnih poti. Ponavadi pred nastopom bronhitisa poteka okužba dihalnih poti, ki se kaže podobno kot prehlad.

Bronhitis lahko poteka akutno ali kronično. V kronični obliki je dolgotrajna bolezen, ki lahko pomembno vpliva na kvaliteto življenja. Ta oblika je tudi bolj nevarna, kot akutna, saj se po določenem času dogajajo kronične spremembe v dihalnih poteh, ki doživljenjsko vplivajo na funkcijo pljuč. Najpogosteje se kronični bronhitis pojavlja v pozni starosti in je lahko posledica kroničnega draženja dihalnih poti. Pogostejši je tako v onesnaženih področjih, pri dolgoletnih kadilcih ali pri zaposlenih v delovnem okolju, ki predstavlja tveganje za obolenja dihal.

Znaki in simptomi

Bronhitis se kaže s suhim ali produktivnim kašljem, ki so mu pridruženi znaki vnetja zgornjih dihal. Pogosti so sistemski znaki, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih, slabo počutje in vnetje nosne oziroma sluznice žrela. Bolezen se lahko kaže tudi s pekočo bolečino za prsnico, ki se ob vdihu ali kašlju poslabša. Kašelj je najprej suh in nato lahko postane gnojen. Po koncu bolezni lahko kašelj zaradi okvarjene sluznice traja še štiri do šest tednov.

Za bronhitis je torej najznačilnejši prav dlje časa trajajoč kašelj, saj drugi znaki niso nujno zmeraj pridruženi. Dalj časa trajajoč kašelj pa ni edini vzrok bronhitisa. Pomisliti moramo tudi na astmo, kronično vnetje nosne sluznice (rinitis), ali na zgago oziroma refluksno bolezen želodca. Prav tako lahko bolečino za prsnico zamenjamo za srčni infarkt , a se ta bolečina od tiste pri infarktu, nekoliko razlikuje. Bolečina pri bronhitisu je dolgotrajna in manj huda, ter neodvisna od telesne aktivnosti. Pomisliti moramo tudi, da gre morda za pljučnico, predvsem v primeru, da povišana temperatura traja dlje kot tri do pet dni.

Vzroki

Akutni bronhitis je po navadi virusna okužba. Pogosti povzročitelji so virusi influence A in B (ki povzročajo tudi gripo), virus parainfluence, koronavirusi, rinovirusi ali respiratorni sincicijski virus (RSV).  Včasih je lahko bronhitis povzročen tudi z drugimi mikroorganizmi, mikoplazmo, klamidijo ali Bordetello pertussis (ki jo poznamo kot povzročiteljico oslovskega kašlja). Bolniki na umetni ventilaciji ali s traheostomo (okence v sapnik, za dostop zraka v spodnja dihala) imajo lahko večkrat bronhitis, ki je povzročen z bakterijami, sicer je bakterijski bronhitis zelo redek.

Bronhitis lahko nastane tudi zaradi draženja sluznice dihal, brez da bi bili prisotna razrast škodljivih mikroorganizmov. Vzrok temu so lahko vdihavanje mineralnega ali rastlinskega prahu, tobačni ali kak drug dim ter pare in plini (žveplov dioksid, nitrozni plini, ozon, kisline, amonijak, klor) in nekatera organska topila.

Dieta

V prvih dneh poteka akutnega bronhitisa je priporočljivo, da oseba vodi dieto z uživanjem le pomarančnega soka in vode, dokler se simptomi ne pomirijo. Recept za pripravo mešanice je en kozarec vroče vode in sok ene pomaranče. Na dan naj bi zaužili vsaj dva do tri litre tako pripravljene tekočine. V kolikor je možno, se priporoča tudi dnevno čiščenje črevesa s toplo vodo oz klistir. Po dieti s pomarančnim sokom je dva do tri dni dobro uživati le sadje.

Kadar gre za kronični bronhitis, se priporoča pet do sedem dnevna dieta, na kateri se uživa izključno sadje. Na tej dieti sledijo trije obroki svežega sočnega sadja dnevno.  Sadje, ki spada pod dietna priporočila so grozdje, jabolka, hruške, grenivke, pomaranče, ananas, breskve in melone. Izogibati se je potrebno bananam ter suhemu ali vloženemu sadju. Pijača, ki pomaga pri premagovanju bolezni je limonada ali topla oziroma hladna voda (po občutku).

Po sadni dieti je potrebno v redno prehrano vključiti čim več semen, oreščkov, žit, sadja in zelenjave. Izogibati se je potrebno mesu in mesnim izdelkom, sladkorju, čaju, kavi, sladkarijam, rafiniranim in procesiranim živilom, gaziranim pijačam in izdelkom iz bele moke.

Hrana, ki poslabša stanje pri bronhitisu

Mleko in mlečni izdelki

Mleko in mlečni izdelki sicer veljajo za zdrave, vendar v času bronhitisa in drugih bolezni sluznic, niso priporočljivi. Vsebujejo namreč veliko nasičenih maščob ter laktalbumin, ki ob zaužitju povzročajo večje izločanje sluzi in vodijo do povečanja težav z dihanjem. Sluzi je namreč znotraj dihalnih poti v obdobju bronhitisa že tako preveč. Če resnično ne morete preživeti nekaj dni brez mleka ali mlečnih izdelkov, izberite tista živila, ki imajo znižano vrednost maščob. Kot izjema se priporoča jogurt, ki vsebuje pomembne bakterije, ki lahko pripomorejo k izboljšanju bolezni.

Meso in mesni izdelki

Izogibati se je potrebno mesu in mesnim izdelkom, ki vsebujejo veliko količino maščob. Ta negativno vpliva na sluznico in poveča izločanje sluzi, česar si pri obolenju ne želimo. Pusto meso se lahko uživa, vendar v zmernih količinah.

Rafinirane maščobe in ocvrta hrana

Maščobe ostajajo dlje časa v želodcu, kot druga hranila, zato potrebuje dlje časa za prebavo in lahko povzročajo neprijeten občutek, saj leži želodec anatomsko gledano tik pod pljuči. Ocvrta hrana ima tudi tendenco povečanja vnetja in lahko poslabša simptome bronhitisa. V njej se namreč nahajajo oksidanti in nasičene maščobne kisline, kar poveča količino sluzi ter onemogoča izločanje le te.

Sladkor

Sladkorja in sladkih živil se je potrebno v obdobju prebolevanja bronhitisa striktno izogniti, saj ne predstavljajo nobene hranilne vrednosti, nižajo funkcijo imunskega sistema, pri kroničnem bronhitisu pa predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za naraščanje telesne teže. Visoka telesna teža poslabša dihanje, zato morajo kronični bolniki paziti, da jim telesna teža ne naraste prekomerno.

Bela moka

Enostavni ogljikovi hidrati se v telesu kaj kmalu pretvorijo v sladkor, kar se zgodi že v ustni votlini. V beli moki in izdelkih iz bele moke najdemo tudi druge snovi, ki pripomorejo k povečanemu nastajanju sluzi.

Kava

Čeprav kofein deluje kot bronhodilatator, se ne priporoča, saj je zadostna hidracija ključna za uspešno prebolevanje bronhitisa, kofein pa vrednost tekočin v telesu niža.

Gazirane pijače

Vsebujejo visoke vrednosti rafiniranih sladkorjev ter dražijo dihalne poti. Nekateri viri poročajo celo o povezavi med nastankom kroničnega bronhitisa ter rednim uživanjem velikih količin sladkih gaziranih pijač.

Alkohol

Alkohol niža imunsko odpornost in se ga zato  moramo izogibati ob vsaki infekciji. V kolikor gre za kronični bronhitis je imunska odpornost že tako prizadeta, zato so ti bolniki bolj podvrženi okužbam kot zdravi posamezniki. Bolniki s kroničnim bronhitisom morajo zato abstinirati od alkohola.

Hrana, ki pomaga hitreje preboleti bronhitis

Najprej pet do sedem dnevna dieta s svežim sočnim sadjem, kot navedeno zgoraj, nato je potrebno v prehrano vključiti naslednja živila:

Sveže sadje

Bronhitis se pojavlja ob znižanem imunskem sistemu, zato je tega potrebno podpreti. Če skrbimo za jačanje imunskega sistema, se prebolevanje bolezni skrajša. Vitamin C pripomore h krepitvi imunskega sistema, zato je priporočljivo poseči pa svežem sadju in zelenjavi, ter uživati sveže stisnjene sokove iz citrusov.

Zelenjava

V izogib dolgotrajnemu zdravljenju akutnega bronhitisa izbirajte zelenjavo z veliko vsebnostjo vitamina C. Dobro je uživati svežo papriko, ne le zaradi visoke vsebnosti vitamina, temveč tudi zato, ker tako kot kurkuma vsebuje snov, imenovano kurkumin, ki ima protivnetne lastnosti. Znano je, da se kronični bronhitis pojavlja pogosteje pri tistih osebah, ki redno ne uživajo zelenjave.

Česen

Česen ima naravno funkcijo zatiranja okužb, saj vsebuje naravne antibiotične snovi, ki pripomorejo k izboljšanju simptomov vnetja. Velikokrat se bronhitisu pridružijo še bakterijska obolenja, kar poslabša stanje organizma, zato je priporočljivo vsakodnevno uživanje svežega česna.

Čebula z medom

Mešanice čebule in medu, ki jo pustimo stati čez noč, lahko ob rednem uživanju precej izboljša simptome bronhitisa. Čebula je naravni ekspektorans, kar pomeni, da pripomore k izločanju sluzi iz dihalnih poti.

Kurkuma

Delovanje kurkume na zdravje dihal je večstopenjsko. Ima protivirusne in protibakterijske lastnosti in niža vnetje dihal.

Polnozrnata živila

Vsebnost koristnih snovi v polnozrnatih živilih je visoka. Vsebujejo antioksidante, fitoestrogene, vlaknine in kompleksne ogljikove hidrate, ki se nahajajo tudi v sadju in zelenjavi. Kadar uživamo polnozrnata živila, vnesemo v telo visoke vrednosti mineralov, vitaminov in esencialnih maščobnih kislin.

Jogurt/Kefir

Bakterije, ki jih najdemo v jogurtu in kefirju pomagajo pri nadzoru simptomov bronhitisa. Te poimenujemo tudi probiotiki, najbolj znan med njimi je laktobacil.

Mandlji

Mandlji pomagajo pri hitrejšem okrevanju od bronhitisa zaradi visoke vsebnosti natrija, magnezija in kalcija, ki pozitivno vplivajo na dihala.

Drugi ukrepi, ki pomagajo ob bronhitisu

Pri prebolevanju bronhitisa pomagajo obloge, ki jih naredimo tako, da omočeno brisačo za nekaj časa položimo na prsni koš. Bolnik ob tem leži, priporoča se topel obkladek, skoraj vroč, toliko segret, da ga pacient še dobro prenaša. Obloga naj ostane na prsnem košu, dokler občutek toplote še vztraja. Dobro je oblogo pokriti še z več plastmi, da ostane toplota čim več časa na mestu.

Tople kopeli z eteričnimi olji pomagajo pri izločanju sluzi in s tem sproščajo dihalne poti ter blažijo vnetje sluznice. Priporočajo se kopeli, ki vsebujejo eterična olja borovih vršičkov, timijana, kamilice, evkaliptusa ali drugih zelišč, ki pomirjajo sluznico dihal.

Pri hitrejšem okrevanju pomagajo tudi krajši sprehodi v naravi, zadosten počitek v postelji in občasno zmerna telesna dejavnost, kot je na primer joga, pri kateri obstajajo posebne asane, ki pomagajo pri težavah z dihali. Paziti je potrebno na zadostno vlažnost in redno prezračevanje prostora, kjer se oseba z bronhitisom zadržuje.

Viri

▪ Košnik, M. et al. Interna medicina. Ljubljana. Littera picta. 2011.

▪ Dr. H. K. Bakhru. Diet cure for common ailments. 2011. Jaico publishing house.

▪ Berkoff, F., Schwarcz, J. Foods that Harm, Foods that Heal. The Best and Worst Choices to Treat Your Ailments Naturally. Readers Digest. 2013.

▪ La Vecchia, C., A. Decarli, and R. Pagano. “Vegetable Consumpton and Risk of Chronic Disease.” Epidemiology 1998;9: 208-210.